Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (2.624-2.648)


  1.      pogospôditi  -im dov. (ó ȏ) ekspr. prilagoditi načinu življenja in mišljenja gospode: ženo je skušal pogospoditi; kmalu se je pogospodil / pogospoditi navade ♪
  2.      pogospôščiti se  -im se dov. (ó ȏ) zastar. pogospôditi se: v mestu se je čisto pogospoščila ♪
  3.      pogóst  -a -o prid., pogóstejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: narava je pogost motiv v njegovi poeziji; prepiri med njima so postajali še pogostejši; viharji tod niso pogosti / to je pogosta bolezen med domačini; niti pogoste ustrelitve niso strle upora // ki ima razmeroma veliko frekvenco: to so pogosti primeri; pogoste besede 2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogosto utripanje luči; potresni sunki so postajali še pogostejši in močnejši pogósto prisl.: pogosto prihaja k nam na obisk; to se pogosto sliši; zelo pogosto ga srečam; zdaj bomo bolj pogosto hodili v gledališče; čedalje pogosteje zahaja v kavarno ♪
  4.      pogóstem  in po góstem prisl. (ọ̑ ) star. velikokrat, pogosto: piše nam precej pogostem ♪
  5.      pogósten  -tna -o prid., pogóstnejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: breza je slikarjev pogosten motiv; to je pri njih pogosten prizor / v teh krajih je malarija pogostna bolezen // ki ima razmeroma veliko frekvenco: upoštevali so le pogostne primere; pogostne besede 2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogostni napadi kašlja so ga izčrpavali; priporočili so mu pogostnejše preglede; potresni sunki so postajali še pogostnejši ♪
  6.      pogostítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pogostiti: pogostitev prijateljev ji je bila v veselje / iz njihove hiše ni odšel nihče brez pogostitve // prireditev, na kateri se postreže z jedmi in pijačami, navadno ob kakem pomembnem dogodku: prirejati bankete in pogostitve; povabiti na pogostitev; stroški pogostitve ♪
  7.      pogostíti  -ím dov., pogóstil (ȋ í) postreči gostu z jedmi in pijačami: pogostili so jih s kavo in pecivom; povabil ga je in pogostil pogostíti se nav. ekspr. dobro se najesti in napiti: pri njih se je prav imenitno pogostil pogoščèn -êna -o: pri njej so zmeraj lepo pogoščeni ♪
  8.      pogóstnost  -i ž (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kaj pogostno: pogostnost motivov iz narave // navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava: ugotavljati pogostnost posameznih besed; pogostnost tresljajev ♪
  9.      pogóstnosten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na pogostnost: pogostnostna raba izrazov / pogostnostni slovarji prikazujejo stopnjo rabe posameznih besed ♪
  10.      pogóstokrat  prisl. (ọ̑) redko velikokrat, pogosto: stric nam pogostokrat prinese bonbone ♪
  11.      pogóstoma  prisl. (ọ̑) knjiž. velikokrat, pogosto: soseda je pogostoma hodila k nam v vas; pri nas so to burko igrali sorazmerno pogostoma ♪
  12.      pogóstost  -i ž (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kaj pogosto: pogostost pojavljanja neviht // navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava: pogostost besed; albinizem se pojavlja pri ljudeh v pogostosti 1 : 20.000 ♪
  13.      pogostováti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih gostiti: prenočevati in pogostovati tujce ♪
  14.      pogóščar  tudi pogóšar -ja m (ọ̑) nar. gorenjsko partizan: akcije pogoščarjev // kdor prebiva ali se skriva v gozdovih; gozdovnik: bil je pogoščar in divji lovec ♪
  15.      pogóščati  -am nedov. (ọ́) gostiti: povsod so jih prijazno sprejemali in pogoščali ♪
  16.      pogoščênje  -a s (é) glagolnik od pogostiti: pogoščenje gostov; zahvaliti se za pogoščenje ♪
  17.      pogrébnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki se udeleži pogreba: bilo je skoraj več pogrebnic kot pogrebcev 2. pogrebna pesem: pevci so zapeli znano pogrebnico 3. redko pogrebščina: pogrebnico so pripravili doma ♪
  18.      pohitéti  -ím dov., pohítel (ẹ́ í) 1. hitro iti, oditi: pohitela je domov; pohiteti nazaj, za kom; pohiteli so po zdravnika; mimo sosedove hiše je zelo pohitel // ekspr. iti sploh: v Beograd bo pohitel z letalom; pohiteli so mu čestitat; pren. njegova misel je večkrat pohitela v rojstni kraj 2. hitro narediti, opraviti kaj: pohiti, se že mudi; delavci so pohiteli, da so še isti dan končali; pohiteti z delom, z odgovorom; z nedoločnikom pohiteti narediti nalogo ● ekspr. vsi sošolci hodijo plesat, je pohitel fant hitro rekel, povedal ♪
  19.      pója  -e ž (ọ́) star. gonjenje, pojanje: poja krav ♪
  20.      pokàz  -áza m (ȁ á) zastar. glagolnik od pokazati: po pokazu dokumenta so mu verjeli / s pokazi na posamezne primere jih ni prepričal / pokaz delovanja naprave nazoren prikaz, demonstracija / v uniformi je hodil po mestu vsem ljudem v pokaz da so ga lahko videli vsi ljudje ● zastar. ta model je slab pokaz prikaz, pripomoček; zastar. dati komu pesmi v pokaz pokazati mu jih, navadno, da jih oceni; zastar. pomočnik je z delom na pokaz moral dokazati svoje sposobnosti za mojstrstvo z delom pred komisijo, ki je ocenila narejeni izdelek ♪
  21.      pokopalíšče  -a s (í) 1. navadno ograjen prostor za pokopavanje mrličev: razširiti, urediti pokopališče; pogrebni sprevod je zavil na pokopališče; opuščeno, vaško pokopališče / partizansko, vojaško pokopališče / v osmrtnicah pogreb bo ob 16. uri na domače pokopališče ∙ ekspr. kmalu se bo preselil na pokopališče bo umrl; vznes. na tem pokopališču počiva znani pesnik je pokopan; vznes. že dva meseca počiva na pokopališču je mrtev, pokopan ♦ urb. parkovno pokopališče na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni // v nekaterih deželah prostor za pokopavanje mrtvih bitij sploh: pasje pokopališče 2. ekspr., s prilastkom prostor za odlaganje starih, neuporabnih vozil: ladijsko pokopališče; pokopališče avtomobilov ♪
  22.      pokváriti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti kaj slabše, neuporabno: z nepravilnim ravnanjem pokvariti aparat; stroja ni popravil, pač pa ga je še bolj pokvaril; otrok je pokvaril uro; gramofon se je pokvaril / težka vozila so pokvarila cesto; ekspr. tipkarica pokvari dosti papirja; blago se je med prevozom pokvarilo 2. narediti kaj manj popolno, dovršeno: hiše so pokvarile naravo okrog jezera; neprimeren okvir sliko pokvari; pokvariti povest s popravki / s kuhanjem pokvariti hrano narediti manj kvalitetno; ekspr. pokvariti medsebojne odnose poslabšati; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila učinek zmanjšala; pokvariti si zdravje // povzročiti (hujšo) okvaro: pretesni čevlji so mu pokvarili noge; zaradi slabe svetlobe si je pokvaril oči; pokvariti si zobe z neprimerno hrano; pokvariti si želodec / pokvariti si vid 3. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga je pokvarila; bal se je, da bi se mu otroci pokvarili / pokvariti značaj naroda / en učenec je pokvaril vse druge 4. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: incident je pokvaril razpoloženje; pokvaril mu je veselje do nadaljnjega dela / slabo vreme je pokvarilo izlet; dogodek je pokvaril družbi ves večer; s svojim ravnanjem ji je pokvaril življenje 5. povzročiti, da kaj ne uspe, je manj uspešno: pokvaril mu je igro; nepredviden dogodek mu je pokvaril načrte; s svojim prihodom sva mu pokvarila čakanje na lisico ● ekspr. pokvariti oceno poslabšati; ekspr. položaj na fronti se je pokvaril poslabšal; vreme se bo pokvarilo postalo bo deževno, mrzlo pokváriti se postati neužiten, slab: jed se na toplem hitro pokvari; krma se je zaradi vlažnih prostorov pokvarila pokvárjen -a -o: pokvarjen kruh; zaradi slabega uspeha ima počitnice pokvarjene; pokvarjeno orodje; moralno pokvarjen človek ♪
  23.      pôl  prisl. (ó) izraža časovno točko, ki je 30 minut pred navedeno uro: pol ene, redko pol ena je; (ura) je pol osmih, redko pol osme; manjka pet minut do pol petih; kosilo bo ob pol ene, ob pol enih, redko ob pol eni; čakam že od pol treh / ob pol polnoči 2330 ♪
  24.      polémičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost polemičnega: polemičnost članka / pisateljeva polemičnost ♪
  25.      poligón  -a m (ọ̑) 1. voj. kraj, prostor a) za vadbo v streljanju s težkim orožjem: oditi na poligon; vadba na poligonu / topniški poligon b) navadno s prilastkom za preizkušanje novega orožja, zlasti težkega: raketni poligon; poligon za vodene izstrelke / preizkusni poligon; pren., publ. ta dežela je poligon za preizkušanje moči velesil 2. geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami; mnogokotnik: narisati poligon / tangentni poligon ◊ geod. v določenem zaporedju medsebojno povezane poligonske točke; šport. kraj, prostor za vadbo, na katerem je v zaporedju postavljeno različno telovadno orodje ♪

   2.499 2.524 2.549 2.574 2.599 2.624 2.649 2.674 2.699 2.724  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA