Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (2.499-2.523)


  1.      pirovánje  -a s (ȃ) glagolnik od pirovati: na nobeno pirovanje ni hotel iti / ali me bosta povabila na pirovanje / pirovanje ob zmagi ♪
  2.      pisúnček  -čka m (ȗ) manjšalnica od pisun: letak je sestavil neki italijanski pisunček / novelica ostarelega pisunčka ♪
  3.      placébo  -a m (ẹ̑) farm. zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot kako pravo zdravilo, navidezno zdravilo: uporabljati pri poskusu pravo zdravilo in placebo; psihološki učinki placeba ♪
  4.      planiméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za določanje ploščin na zemljevidih, katastrskih načrtih, risbah ♪
  5.      plátinski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na platino: platinska žica ♦ teh. platinski katalizator porozna ploščica, ki je prevlečena s platino za popolno oksidacijo ogljikovega monoksida; platinski termometer ♪
  6.      plebéjka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od plebejec: patricijke in plebejke / ljubezen med plebejko in baronom ♪
  7.      pléskar  in pleskár -ja m (ẹ̑; á) kdor se poklicno ukvarja s prekrivanjem z oljnato barvo, lakom: učiti se za pleskarja; pleskarji in soboslikarji / pog. prejšnji teden smo imeli pleskarje, zato je vse narobe // poljud. soboslikar: pleskar je dal stenam pretemno barvo ♪
  8.      plimó  -ja m (ọ̑) s puhom napolnjena prešita odeja: pokriti se s plimojem ♪
  9.      plodovít  -a -o prid., plodovítejši (ȋ) 1. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: plodovit glasbenik, slikar; plodovit publicist, znanstvenik; plodovita pisateljica 2. knjiž. ploden: plodovita samica / plodovit zakon / plodovita zemlja rodovitna / pogovori med državnikoma so bili plodoviti ♪
  10.      plútec  -tca m (ȗ) bot. hrast plutovec ♪
  11.      pobíti  -bóm stil. -bódem dov., pobódi pobódite in pobodíte (ȋ ọ̄, ọ̄) star., navadno kot velelnik ostati: pobodi še malo pri nas ♪
  12.      poblaznéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati blazen: jetnik je poblaznel / ekspr. ko je to slišala, je čisto poblaznela / ekspr. poblazneti od sovraštva, strahu poblaznèl in poblaznél -éla -o: poblaznel človek ∙ ekspr. v poblazneli grozi je tekel za njim zelo veliki ♪
  13.      poblažíti  -ím dov., poblážil (ȋ í) 1. raba peša olajšati, omiliti: poblažiti bolečine / poblažiti huda nasprotja 2. zastar. narediti kaj blago, plemenito: ljubezen poblaži človeka poblažèn -êna -o: od njega gre vedno poblažen ♪
  14.      pobledéti  -ím dov., poblédi tudi poblêdi (ẹ́ í) 1. izgubiti naravno barvo: shujšal je in pobledel / lica so mu pobledela // prebledeti: ob tej novici je pobledel; pobledeti od jeze, strahu; pobledel je kot zid 2. redko obledeti: črnilo, slika z leti pobledi 3. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so pobledele 4. knjiž. postati manj izrazit: spomin na to mu je že pobledel pobledèl in pobledél -éla -o: pobledel obraz; od pranja pobledela obleka ♪
  15.      pobledévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. bledeti: lica so mu pobledevala / dekle je zardevalo in pobledevalo prebledevalo / spomin nanj pobledeva postaja manj izrazit ♪
  16.      pobledíti  -ím dov., poblédi tudi poblêdi; poblédil (ȋ í) narediti kaj bledo: mesečina je pobledila kupole ♪
  17.      poblèsk  tudi poblésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. trenuten, rahel odboj iskreče se svetlobe: gledal je sončne pobleske na strehah / ekspr. zadnji pobleski zarje odsevi 2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: včasih ima pobleske genialnosti / svetli pobleski ljubezni / knjiž. v tem je majhen poblesk resnice drobec, delček ♪
  18.      poblestévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. pobleščavati se: jezero poblesteva v soncu; srebrnina je poblestevala ob plamenu sveč / bliski poblestevajo skozi noč ♪
  19.      pobleščávati se  -am se tudi pobleščávati -am nedov. (ȃ) narahlo, v presledkih se bleščati: okna se pobleščavajo v soncu; sonce se pobleščava v tolmunu; pren., ekspr. lasje so se ji pobleščavali izza čepice ♪
  20.      poblísk  -a m (ȋ) 1. glagolnik od pobliskati se ali poblisniti: a) pobliski luči, svetilnika / med pobliskom, ki je napovedoval nevihto, je zagledal njen bledi obraz b) njena otroškost se kaže v sproščenem smehu, v pobliskih oči / poblisk jeze, veselja je zažarel v njegovih očeh / ekspr. ujel je poblisk njene postave odsev 2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: imeti genialne pobliske; v sklepu je viden poblisk zdravega razuma / na obzorju so se kazali pobliski revolucije ♪
  21.      poblískati se  -am se dov., tudi pobliskájte se; tudi pobliskála se (í) 1. brezoseb. na hitro močno zasvetiti se: iz topa se je pobliskalo / na nebu se je pobliskalo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so se pobliskala / jezno, veselo so se mu pobliskale oči ● ekspr. se ti je zdaj pobliskalo, kako je z njim si zdaj dojel, spoznal ♪
  22.      pobrusíti  in pobrúsiti -im dov., pobrúšen (ȋ ú) 1. nekoliko nabrusiti: pobrusiti koso 2. nekoliko obrusiti: pobrusiti zob ● nar. hotel jo je hitro pobrusiti pobrisati, popihati; mula je pobrusila kopito ob tla podrgnila; nar. petelin je nekajkrat pobrusil in potem utihnil zapel ♪
  23.      počeščênje  -a s (é) glagolnik od počastiti: počeščenje Marije / zastar. biti željen počeščenja časti ♪
  24.      podcenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od podcenjevati: podcenjevanje sovražnika; podcenjevanje lastnih sposobnosti ∙ s podcenjevanjem gleda na njegovo umetnost podcenjuje jo ♪
  25.      podjarmljeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) ekspr. osvajalec, zavojevalec: fašistični podjarmljevalci ♪

   2.374 2.399 2.424 2.449 2.474 2.499 2.524 2.549 2.574 2.599  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA