Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (2.399-2.423)



  1.      oglèd  -éda m ( ẹ́) glagolnik od ogledati: ogled stavbe je bil komisijski; omogočiti ogled tekme / publ. ogleda razstave se je udeležilo več učencev razstavo si je ogledalo več učencev; film je vreden ogleda film je dober / predmet je že dolgo na ogledu / iti na ogled po njivah / mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrtietn. iti na oglede, v oglede s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer
  2.      ográbek  -bka m () pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino: znašati ograbke na kupe / seno v ograbkih / delati ograbke // nar. gorenjsko, navadno z rodilnikom skupina, gruča: na vasi je stal ograbek žensk / ptiči so se kar v ograbkih lotili prosa
  3.      ohlájati  -am nedov. (á) delati kaj hladno, mrzlo: ventilator je prijetno ohlajal prostor / veter je ohlajal vročino ohlájati se 1. postajati hladen, mrzel: segreta voda se počasi ohlaja / zemlja se ponoči ohlaja 2. ekspr. postajati ravnodušen, sovražen: začel se je ohlajati do nje / odnosi med sosednjima državama se ohlajajo // pomirjati se, zmanjševati se: njihova strast, vnema se ohlaja / jeza se mu je pomalem ohlajala ohlajajóč -a -e: ohlajajoč veter; ohlajajoče se telo
  4.      okápnik  -a m () grad. navzdol obrnjeni del okenske police, nadstreška, ki preprečuje zamakanje: popraviti okapnik
  5.      ókom  prisl. (ọ̑) zastar., v zvezi priti v okom odvrniti, onemogočiti, preprečiti: priti v okom nevarnosti, pomanjkanju / brez znanja takemu človeku ne prideš v okom nisi kos, ne prideš do živega
  6.      okrilátiti se  -im se dov.) knjiž., redko dobiti krila: žuželke se okrilatijo
  7.      okúlten  -tna -o prid. () 1. knjiž. neviden, skriven: okultni vzroki ♦ med. okultna krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo, prikrita krvavitev // skrivnosten, nerazumljiv: nastopa kot okultni modrec; okultni pojavi 2. okultističen: okultne skrivnosti / okultne vede / okultna psihologija psihologija, ki proučuje okultne pojave
  8.      olímpijec  -jca m () 1. v grški mitologiji bog, ki prebiva na Olimpu: ne kličite nase srda mogočnih olimpijcev / olimpijec Zeus 2. žarg. olimpijski tekmovalec: večkrat je bil olimpijec; olimpijec Cerar 3. ekspr. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: estetski nazori tega olimpijca / olimpijec Goethe
  9.      omávčiti  -im dov. (ā) namestiti mavčno obvezo: omavčiti zlomljeno nogo
  10.      ómnibusen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na omnibus: omnibusna proga / omnibusna pripoved
  11.      omogočeváti  -újem nedov.) star. omogočati: lega ob morju je omogočevala trgovanje s sosednjimi deželami; omogočevati otrokom šolanje
  12.      omogóčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, povzročiti, da je kaj mogoče: znanje mu je omogočilo uspešno delo; omogočiti nastop, rast, razvoj, šolanje; gradnjo so omogočili z mednarodnimi krediti omogóčen -a -o: omogočen je vpis na univerzo
  13.      omólkniti  -em [k] dov., tudi omolkníte; tudi omolkníla (ọ́ ọ̑) zastar. obmolkniti: ob tem spominu sta oba omolknila
  14.      omoríka  in omórika -e ž (í; ọ̑) bot. visoko iglasto drevo s topimi iglicami, Picea omorica: omorika v parku / smreka omorika
  15.      omòt  -óta m ( ọ́) knjiž. 1. ovoj, ovitek: omot se je raztrgal; papirnati omot; omot iz polivinila 2. redko kuverta: dati vizitko v omot; napisati naslov na omot 3. paket, zavoj: poslati omot po pošti; prenašati težke omote
  16.      omótati  -am tudi omotáti -ám dov. (ọ̄; á ) knjiž. oviti, zaviti: omotati vrvico okrog česa; knjigo omotati s papirjem / rano so mu skrbno omotali obvezali / omotali so ga v suknjo zavili, oblekli omótan tudi omotán -a -o: zavitek je bil omotan z rdečim trakom; ekspr. ženska je bila vsa omotana
  17.      omotávanje  -a s () glagolnik od omotavati: omotavanje z vrvico
  18.      omotávati  -am nedov. () knjiž. ovijati, zavijati: vrat mu je skrbno omotavala, da se ne bi prehladil
  19.      omóten  -tna -o prid. (ọ̄) star. omotičen: imeti omotno glavo / omotna pijača, rastlina ◊ bot. omotna ljuljka med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi, Lolium temulentum omótno prisl.: omotno dišeče rože
  20.      omótenost  -i ž (ọ́) star. stanje omotenega človeka: omotenost in prava pijanost / v duševni omotenosti narediti samomor
  21.      onégov  -a -o zaim. (ẹ̄) star. tisti, oni: včeraj se je oglasil onegov iz Zaplane
  22.      opalografírati  -am nedov. in dov. () razmnoževati na opalografu: opalografirati note
  23.      óperen  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na opero: operni libreto; operna arija; operna glasba / operni repertoar; operna predstava / operni ansambel, balet; operni dirigent; operni pevec / operno občinstvo / operno gledališče; publ. ljubljanska operna hiša
  24.      oplática  -e ž () knjiž., redko furnir: orehova oplatica / oblagati z oplaticami
  25.      opomôči si  -mórem si tudi opomôči se -mórem se dov., opomógel si opomôgla si tudi opomógel se opomôgla se (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l postati spet sposoben za a) opravljanje fizičnega dela: ko se je naspal, si je opomogel; počivaj, da si opomoreš b) obstajanje, življenje: rana ni huda, kmalu si bo opomogel; v nekaj dneh si je opomogel; popolnoma si je opomogel / opomoči si od bolezni / vinska trta si še ni opomogla od pozebe // pridobiti si (boljšo) materialno osnovo za življenje: z delom v tujini si je opomogel; odkar jim je pogorela hiša, si niso več opomogli; gmotno si opomoči ● zastar. s tem je želel opomoči očetu pomagati; zastar. opomoči pomanjkanju vode odpraviti ga; redko z menoj si ne boste dosti opomogli imeli koristi, si pomagali

   2.274 2.299 2.324 2.349 2.374 2.399 2.424 2.449 2.474 2.499  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA