Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (2.224-2.248)


  1.      nèverjéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki se ne da verjeti: neverjeten izgovor, vzrok; neverjetna novica; pripovedovati neverjetne stvari; zgodba se jim je zdela zelo neverjetna 2. star. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bo vam verjel, je preveč neverjeten / neverjetni Tomaž 3. ekspr. nenavaden, poseben: to je res neverjeten primer; opazoval je ribice neverjetnih barv in oblik // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je neverjeten pogum; ima neverjetno energijo; med njima je neverjetna podobnost / pripravili so si neverjetne zaloge zelo velike nèverjétno 1. prislov od neverjeten: neverjetno pripovedovati; neverjetno zmajevati z glavo; neverjetno zdrav; bilo je neverjetno lepo 2. ekspr., v povedni rabi izraža a) dvom, negotovost: zdi se jim neverjetno, da bi zmagali b) začudenje, presenečenje: neverjetno je, da ga še niso našli; elipt. neverjetno, pa vendar resnično / v medmetni rabi: kako je zrasel, neverjetno; neverjetno, kakšen lenuh je ♪
  2.      nevšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki povzroča neprijetnosti, težave: nevšečen dogodek, opravek; v zelo nevšečnem položaju je ● nar. že ves dan je nevšečen zaradi tega slabe volje, nerazpoložen ♪
  3.      nèzaposlênost  tudi nèzapôslenost -i ž (ȅ-é; ȅ-ȏ) stanje nezaposlenega človeka: dolgotrajna nezaposlenost zaradi bolezni // pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposlenost je naraščala; boriti se proti nezaposlenosti ♪
  4.      neznajdljiv  ipd. gl. neiznajdljiv ipd. ♪
  5.      níčevost  tudi ničévost -i ž (ȋ; ẹ̄) ekspr. 1. lastnost, značilnost ničevega: v gorah ga je obšel občutek ničevosti / ničevost takega sveta / estetska ničevost filma je očitna / dokazovati ničevost pomislekov neprepričljivost, neutemeljenost 2. nav. mn. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti, vrednote: obleke, zabave, to so vendar ničevosti 3. malenkost, nepomembnost: taka ničevost te pa res ne more motiti ♪
  6.      níčnost  -i ž (ȋ) knjiž. 1. lastnost, značilnost ničnega: a) ta vpliv zaradi njegove ničnosti lahko zanemarimo / ob njeni popolnosti je spoznaval svojo ničnost; ničnost človeka v primeri z naravo b) spoznati ničnost takih dokazov neprepričljivost, neutemeljenost; star. če bi stvari bolje poznali, bi se hitro prepričali o ničnosti takega mnenja zgrešenosti, zmotnosti 2. malenkost, nepomembnost: ošteval ga je zaradi vsake ničnosti; preveč sem zaposlen, da bi se utegnil ukvarjati s takimi ničnostmi 3. nav. mn. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti, vrednote; ničevost: plehke zabave, slava in druge ničnosti ● knjiž., ekspr. na vsak način hoče zlesti iz svoje ničnosti se hoče družbeno uveljaviti, postati znan; knjiž. vse, kar nastane, se vrne v ničnost v stanje (materialne) nenavzočnosti v stvarnosti; knjiž., ekspr. zahrepenel je po hladu ničnosti po smrti ◊ jur. ničnost odločbe, pogodbe značilnost odločbe, pogodbe, ki ne izpolnjuje nujnih pogojev za svoj nastanek in zato ne more imeti pravnih učinkov, posledic ♪
  7.      níčnosten  -tna -o prid. (ȋ) 1. knjiž., redko ničev: v primeri z njihovimi težavami so naše ničnostne / govoriti o ničnostnih stvareh 2. jur. nanašajoč se na ničnost: ničnostni razlog / ničnostna pritožba ♪
  8.      nìčprída  -a m, tudi neskl. (ȉ-ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: s tem ničpridom se ne bom družil / kot psovka ogoljufal si me, ničprida / ni mu ne za šolo ne za delo, pravi ničprida je ♪
  9.      nìčprída  -e ž (ȉ-ȋ) star. ničvreden človek, malopridnež: s to ničprido nočem več imeti opravka / lenuhi, postopači in podobne ničpride ♪
  10.      níčti  -a -o prid. (ȋ) publ. nanašajoč se na število nič: približevati se ničti vrednosti ◊ lingv. ničta končnica končnica, ki glasovno ni izražena; mat. ničta potenca potenca z eksponentom nič ♪
  11.      ničvédec  -dca m (ẹ̑) knjiž., redko nevednež: družba ničvedcev in pustolovcev ♪
  12.      ničvédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., redko nevednež: razglasiti koga za ničvedneža ♪
  13.      ničvréden  -dna -o prid., ničvrédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima negativne moralne lastnosti: postal je žrtev ničvrednih ljudi / ničvredna ženska vlačuga, prostitutka 2. ekspr. ki je nižje, manj kakovostne vrste: včasih je bil tam samo ničvreden gozd / ničvredna literatura ♪
  14.      ničvrédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. ničvreden človek: druži se z ničvredneži ♪
  15.      ničvrédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. ničvredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: zmerjala jo je z ničvrednico ♪
  16.      nímrod  -a m (ȋ) knjiž., redko lovec: bil je največji nimrod v pogorju ♪
  17.      nína  medm. (ȋ) za uspavanje otroka: nina, nina / nina nana, punčka je zaspana / vsi so šli nina nana spat ♪
  18.      nínati  -am nedov. (ȋ) otr. spati: zdaj bo šel fantek ninat ♪
  19.      nióbij  -a m (ọ́) kem. redka, težko taljiva kovina bele barve, element Nb ♪
  20.      nirvána  -e ž (ȃ) 1. v budizmu stanje, v katerem izginejo vse želje in zavest o sebi: s premišljevanjem doseči nirvano / ne veruje v posmrtno življenje, ampak v nirvano 2. knjiž. blaženost, mir: popil je vino in se pogreznil v nirvano ♪
  21.      nirvánski  -a -o (ȃ) pridevnik od nirvana: nirvanska umirjenost ♪
  22.      níša  -e ž (ȋ) vdolbina v steni: zid krasi niša s kipom; radiator je v okenski niši; stranska oltarna niša // manjši stranski prostor kot del večjega prostora: zajtrkovati v jedilni niši; delovna, umivalna niša ◊ biol. (ekološka) niša prostor, način življenja posamezne živalske ali rastlinske vrste v združbi, zlasti glede na prehrano ♪
  23.      níštra  -e ž (ȋ) knjiž. nič: vse to govorjenje je le ništra // ekspr. malo vredni, drobni predmeti: po žepih je imel polno ništre ♪
  24.      níštrc  -a m (ȋ) knjiž. nič: to jim je čisti ništrc; prepirata se za prazen ništrc // ekspr. malo vreden, droben predmet: ne kupuj tega ništrca / v primeri z njimi je on ništrc nepomemben, nevažen človek ♪
  25.      nìt  níti ž (ȉ ȋ) 1. dolg, tanek skupek vlaken, sesukan okoli svoje osi: nit se je pretrgala; navijati, odstriči nit; presti, sukati nit; nabrati na nit; bombažna, svilena nit; debela, močna nit; dvojna nit; šop niti / nit za krpanje / vdeti nit v šivanko sukanec; pren. na domači kraj ga vežejo nevidne niti; svoje niti so napeljali po vsej državi // navadno s prilastkom kar je temu podobno: gumijasta nit; vtkati zlate niti; pog. fižol brez niti brez žil / mišične niti mišična vlakna 2. ekspr., z rodilnikom kar tvori (strnjeno) zaporedje dogajanj, dogodkov: neskončna nit njenih vprašanj / nadaljevati nit razpravljanja 3. ekspr., s prilastkom kar je v celotnem pojavu bistven sestavni del: ti odnosi so idejna nit romana; govornik se je zmedel, nato pa znova našel nit zgodbe / to je rdeča nit vseh pogovorov ● ekspr. v lase se ji vpletajo srebrne niti začenja siveti; ekspr. vse niti propagande ima v svojih rokah odloča o njej; knjiž. iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov rešilno, odrešilno sredstvo; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; ekspr. prestriči, pretrgati nit življenja povzročiti smrt; ekspr. zmešal mu je vse niti preprečil njegove načrte; ekspr. njegovo življenje visi na niti je zelo ogroženo; je zelo bolan; ekspr. biti moker do zadnje niti popolnoma, čisto; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro ◊ bot. prašnična nit spodnji, navadno nitasti del prašnika; gastr. skuhati sladkor do niti do take stopnje, da se za kapljo, ki pade z žlice, naredi zelo tanek curek; med. kirurška nit; tekst. efektna nit namenoma neenakomerno izdelana; osnovne niti podolžne niti v tkanini; votkovne niti prečne niti v tkanini; zool. živa nit zelo tanka glista, ki živi v sladki vodi, Gordius aquaticus ♪

   2.099 2.124 2.149 2.174 2.199 2.224 2.249 2.274 2.299 2.324  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA