Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (1.826-1.850)



  1.      klópen  -pna -o (ọ̑) pridevnik od klop ž: klopna deska
  2.      knéževski  -a -o prid. (ẹ̑) knežji: je kneževskega rodu / kneževski sin / dobrote je delila s kneževsko radodarnostjo
  3.      kóbranka  -e ž (ọ̑) zool. belouški podobna nestrupena kača, Tropidonotus tesselatus
  4.      kòc  kôca m ( ó) pog. (volnena) odeja, zlasti slabša: s seboj je nosil šotorko in koc; razgrniti koc na tla; pokriti se s kocem; debel, volnen koc; konjski, vojaški koc
  5.      kôca  -e ž (ó) nar. vzhodno (volnena) odeja, zlasti slabša: pokriti se s koco
  6.      kôcast  -a -o prid. (ó) 1. pokrit, obdan z neurejeno razvrščenimi (dolgimi) dlakami: majhen kocast pes; kocast rep veverice / bundo je imel podloženo s kocasto kozjo kožo / kocasta površina tkanine / telovnik iz kocastega blaga; kocasto posteljno pregrinjalo 2. redko velik, cunjast: kocaste snežinke
  7.      kôcelj  -clja m (ó) nar. zahodno štor, kocen: zeljni kocelj
  8.      kocén  -a m (ẹ̑) 1. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: zeljne glave je porezala, koceni pa so ostali kar na njivi; zeljne in ohrovtove kocene pokrmijo kravam 2. peclju podoben del gobe: kocen ni bil več užiten
  9.      kocénje  -a s (ẹ̑) več (zeljnih, ohrovtovih) kocenov, koceni: košaro kocenja je stresla kravi v jasli
  10.      kocína  -e ž (í) trša dlaka, zlasti pri človeku: izpuliti kocino; roke je imel poraščene z dolgimi črnimi kocinami; kocine na bradi, prsih
  11.      kocínar  -ja m () ekspr. 1. neobrit, po obrazu s kocinami porasel človek: tega kocinarja bi se človek še pri belem dnevu ustrašil 2. z dlako zelo porasla žival, zlasti medved: kje si pa ustrelil tega kocinarja
  12.      kocínast  -a -o prid. (í) nav. ekspr. porasel s kocinami: kocinast obraz; kocinasta brada; prsi je imel zelo kocinaste / zverina ga je zgrabila s svojo kocinasto šapo kosmato / kocinasta kučma s kosmato, dlakavo površino
  13.      kocínica  -e ž (í) nav. ekspr. manjšalnica od kocina: fant si je vsako kocinico sproti obril
  14.      kodroglàv  in kodrogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. ki ima kodraste lase: kodroglavi fantič
  15.      kokošeréjec  tudi kokošjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor goji kokoši: nasveti za kokošerejce
  16.      kolégijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kolegij: o tem bo razpravljal kolegijski organ / kolegijsko odločanje / sprehajala sta se med starimi kolegijskimi zgradbami
  17.      koljáč  -a m (á) knjiž., ekspr. morilec, ubijalec: ustaški koljači
  18.      kolovrátenje  -a s (á) glagolnik od kolovratiti: kolovratenje po mestnih ulicah / vrnil se je s svojega dolgega kolovratenja po svetu
  19.      komercialíst  -a m () uslužbenec, ki opravlja komercialne posle: podjetje ima sposobnega komercialista / po poklicu je komercialist // strokovnjak za komercialne posle: to je stvar komercialistov / ekspr. filmsko proizvodnjo so prepustili komercialistom
  20.      kompetènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) knjiž. kandidat, prosilec: za to mesto je veliko kompetentov / sprejeli bodo le najbolj kvalificirane kompetente
  21.      koncéntričen  tudi koncêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) 1. ki ima isto, skupno središče, istosrediščen: satelita se gibljeta v koncentričnih krogih; koncentrične razpoke v steklu / mesto je zasnovano po koncentričnem načrtu 2. ki je z več strani usmerjen k istemu cilju, na isto mesto: sovražnik se je odločil za koncentričen napad / koncentričen pritisk z vseh strani ♦ šol. koncentrična razvrstitev učne snovi razvrstitev učne snovi, pri kateri se ista snov obravnava na več stopnjah šolanja, vsakikrat bolj poglobljeno in razširjeno
  22.      konfinácija  -e ž (á) prisilno bivanje v določenem kraju: opozorili so ga, da mu preti konfinacija / odpeljati, poslati v konfinacijo / za zdaj se je izognil konfinaciji
  23.      konkávnost  -i ž () vbočenost, vboklost: konkavnost ploskve
  24.      konkordáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na konkordat: konkordatna pogajanja ♦ šol. konkordatne šole šole v stari Avstriji od 1855 do 1869
  25.      konkordátski  -a -o prid. () nanašajoč se na konkordat: konkordatska pogajanja ♦ šol. konkordatske šole šole v stari Avstriji od 1855 do 1869

   1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA