Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (1.274-1.298)



  1.      iztihotápiti  -im dov.) skrivaj, na nedovoljen način odnesti, spraviti iz česa: iztihotapiti pismo iz zapora; iztihotapiti blago čez mejo / ranjenega partizana so iztihotapili iz zastražene bolnice iztihotápiti se ekspr. skrivaj, neopazno oditi: bos se je iztihotapil iz hiše; iztihotapili so se na cesto
  2.      iztihotápljati  -am nedov. (á) skrivaj, na nedovoljen način odnašati, spravljati iz česa: zdravila so iztihotapljali skozi okna / iztihotapljal je devize v tujino
  3.      iztíkati  -am nedov. () 1. s potegom spravljati kaj iz česa: iztikati kavlje 2. z ostrim predmetom nasilno odstranjevati zrkla: kaznjencem so iztikali oči; prim. stikati
  4.      iztípati  -am in -ljem dov. ( ) 1. s tipanjem najti: iztipati ključ 2. ekspr. s previdnim poizvedovanjem izvedeti: kurirji so iztipali, da je v vasi sovražnik iztípati se tipaje priti iz česa: počasi so se iztipali iz temne veže
  5.      iztírati  -am dov. () zastar. izgnati: iztirali so ga iz mesta
  6.      iztíriti  -im dov.) 1. povzročiti, da vozilo ni več na tiru: diverzanti so iztirili vlak; sunek je iztiril tri vagone; zaradi plazu (se) je lokomotiva iztirila / rolete so iztirile; pren. ta dogodek ga je iztiril iz vsakdanjosti 2. ekspr. povzročiti, da kdo ni več sposoben navadno, normalno reagirati, živeti: vojna je marsikoga iztirila; otrokova smrt jo je duševno iztirila / nepreh. fant je čisto iztiril iztírjen -a -o: iztirjen vlak; iztirjena mladina; biti duševno iztirjen
  7.      iztírjati  -am nedov.) povzročati, da vozilo ni več na tiru: partizani so iztirjali vlake
  8.      iztírjenec  -nca m () ekspr. kdor ni več sposoben navadno, normalno reagirati, živeti: roman opisuje iztirjence; družbeni, moralni, socialni iztirjenci; iztirjenci in pokvarjenci
  9.      iztírjenje  -a s () glagolnik od iztiriti: iztirjenje električne lokomotive, vlaka / duševno, ideološko, socialno iztirjenje
  10.      iztírjenost  -i ž () značilnost, stanje iztirjenega: duševna, socialna, živčna iztirjenost; iztirjenost značaja
  11.      iztís  -a m () zastar. izvod: vsi iztisi so pošli / knjiga je izšla v šeststo iztisih
  12.      iztísk  -a m () zastar. izvod: prodali so vse iztiske
  13.      iztiskáč  -a m (á) kozm. žlički podobna priprava z luknjico v sredi za iztiskanje ogrcev
  14.      iztískanje  -a s (í) glagolnik od iztiskati: iztiskanje olja iz semen; iztiskanje zraka iz cevi / iztiskanje limon
  15.      iztískati  -am nedov. (í) 1. s stiskanjem, pritiskanjem spravljati iz česa: iztiskati barvo, kremo iz tube; iztiskati gnoj iz rane / izpušni plini iztiskajo gorivo iz rezervoarja // s stiskanjem, pritiskanjem delati, da v čem ne bi bilo več določene tekočine, vsebine: iztiskati limono ∙ ekspr. počasi je iztiskal besede s težavo govoril, pripovedoval 2. ekspr. s silo, vztrajnostjo prihajati do česa: vedno je iztiskal denar iz podrejenih
  16.      iztiskávanje  -a s () 1. iztiskanje: iztiskavanje soka iz limon 2. metal. oblikovanje kovin s stiskanjem skozi orodje z določeno odprtino: iztiskavanje bakrenih cevi
  17.      iztiskávati  -am nedov. () iztiskati: iztiskavati sok iz limone / iztiskavati davščine iz podložnih
  18.      iztísniti  -em dov.) 1. s stiskanjem, pritiskanjem spraviti iz česa: iztisniti sok iz limone; iztisniti stržen iz tura; odprl je tubo in iztisnil nekaj barve na paleto / iztisniti med iz satja / iztisniti zrak iz meha // s stiskanjem, pritiskanjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine, vsebine: iztisniti limono 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom s silo, vztrajnostjo doseči, da kdo kaj naredi, pove: iztisniti obljubo, priznanje od koga / trudili so se, da bi iztisnili kaj iz njega, pa je molčal 3. ekspr. s silo, vztrajnostjo priti do česa: od domačih je iztisnil precej denarja; iz kupca je hotel iztisniti čim več / iztisniti iz zemlje čim večji pridelek 4. ekspr. s težavo reči, povedati: nekaj nerazumljivega je iztisnil; pa naj bo, je iztisnil ● ekspr. jeza ji je iztisnila solze od jeze je (za)jokala; ekspr. niti besede ni mogel iztisniti (iz grla) ni mogel spregovoriti; knjiž., ekspr. v pesem je iztisnil vso narodovo bolečino izrazil jo je v pesmi iztísnjen -a -o: iztisnjen sok; iztisnjena limona; prim. stisniti
  19.      iztiščáti  -ím dov. (á í) nav. ekspr. s težavo reči, povedati: mukoma je iztiščal nekaj iz sebe
  20.      iztláčiti  -im, in iztlačíti in iztláčiti -im dov.; á ) star. iztisniti: iztlačiti stržen iz tura / iztlačiti denar iz koga
  21.      iztleti  gl. stleti
  22.      iztóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na iztok: iztočna cev, odprtina, pipa ♦ teh. iztočna hitrost hitrost, s katero tekočina odteka skozi kontrolno mejo 2. zastar. vzhoden: iztočni deli dežele / iztočni običaji vzhodnjaški
  23.      iztočíšče  -a s (í) kraj, mesto, kjer kaj izteka: iztočišče petrolejskega voda
  24.      iztočíti  -tóčim tudi stočíti stóčim dov. ( ọ́) 1. spraviti kaj (tekočega) iz česa: iztočiti limonado, sok; iztočiti vino iz soda; pren., knjiž. iztočiti strup iz duše ∙ ekspr. njene oči so že zdavnaj iztočile zadnjo solzo (zaradi žalosti) je zelo, dosti jokala, zato ne more več jokatičeb. iztočiti med iz satja // s točenjem izprazniti: iztočiti sod, steklenico 2. pog. prodati (pijačo): zaradi draginje bo iztočil manj vina; na veselici se je veliko iztočilo 3. redko pustiti izteči: iztočiti je treba precej vode, preden je hladna; prim. stočiti
  25.      iztóčnica  -e ž (ọ̑) 1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro: dati, povedati iztočnico; na iztočnico se prižge luč / gledališka, odrska iztočnica 2. publ. osnova, izhodišče: članek je iztočnica za debato / iskati politične iztočnice za nastop proti opoziciji 3. redko geslo: politična, propagandna iztočnica / razporeditev iztočnic v slovarju ◊ biblio. prva beseda značnice

   1.149 1.174 1.199 1.224 1.249 1.274 1.299 1.324 1.349 1.374  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA