Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (802-826)



  1.      izdrhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko izzveneti: tiho je izdrhtel zadnji akord / izdrhtel je njegov zadnji pozdrav
  2.      izdristíti  -ím in izdrístiti -im dov., izdrístil ( í; í ) star. pospešiti iztrebitev z odvajalnim sredstvom; izčistiti: izdristiti črevo
  3.      izdŕtje  -a s () glagolnik od izdreti: izdrtje zoba
  4.      izdržati  ipd. gl. zdržati ipd.
  5.      izdúha  -e ž () zastar. 1. (neprijeten) duh: zrak, poln najrazličnejših izduh 2. zamisel, načrt: vse to je izduha njegove družine / literarne izduhe in fantazije
  6.      izdúhati  -am in zdúhati -am dov.) redko izvohati: pes je izduhal kost / izduhati skrivnost
  7.      izdvájati  -am nedov. (ā) publ. izločevati, izločati: izdvajati manjše skupine delavcev za posebne naloge; posamezniki so se začeli izdvajati iz kolektiva / izdvajati sredstva za izobraževanje ∙ publ. tvegano bi bilo izdvajati tega ali onega pevca posebej imenovati, pohvaliti
  8.      izdvojíti  -ím dov., izdvójil ( í) publ. izločiti: izdvojiti otroka iz družbe / izdvojiti iz proračuna znesek za raziskovalna dela ∙ publ. nobenega podjetja ne moremo izdvojiti, vsa so enako prizadevna posebej imenovati, pohvaliti
  9.      ízem  ízma tudi -ízem -ízma m () nav. mn., ekspr. poljubna novejša, zlasti literarna, umetnostna, filozofska smer: pojavili so se futurizem, ekspresionizem in še drugi izmi; filozofski, literarni izmi
  10.      izenáčenje  tudi zenáčenje -a s () glagolnik od izenačiti: izenačenje notranjega in zunanjega pritiska / izenačenje delovnih razmer / izenačenje ljudi pred zakonom / izenačenje (rezultata) v začetku drugega polčasa
  11.      izenáčenost  -i ž () lastnost, značilnost izenačenega: izenačenost delovnih razmer / popolna izenačenost tekmovalcev / glavna odlika ansambla je v izenačenosti
  12.      izenačeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kar izenačuje: šport je bil tudi socialni izenačevalec
  13.      izenačeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izenačevanje: izenačevalne tendence ♦ elektr. izenačevalna zveza zveza za izenačevanje potenciala
  14.      izenačevánje  tudi zenačevánje -a s () glagolnik od izenačevati: izenačevanje notranjega in zunanjega pritiska / izenačevanje kulturnih razmer / izenačevanje predpisov
  15.      izenačeváti  -újem tudi zenačeváti -újem nedov.) 1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačevati delovne razmere; zunanji in notranji pritisk se izenačujeta / izenačevati vse proizvajalce // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo; enačiti: izenačevati živali s človekom 2. šah., šport. dosegati enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: naše moštvo je pogosto izenačevalo / izenačevati razliko v golih izenačujóč tudi zenačujóč -a -e: izenačujoči vplivi okolice; izenačujoča prizadevanja
  16.      izenačítev  tudi zenačítev -tve ž () glagolnik od izenačiti: izenačitev kulturnih razmer / pesnikova želja po izenačitvi z naravo / izbojevati izenačitev ljudi pred zakonom
  17.      izenáčiti  -im tudi zenáčiti -im dov.) 1. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačiti oblike; izenačiti notranji pritisk z zunanjim; izenačiti kulturne razmere; gospodarsko, politično izenačiti / izenačiti zasebni interes z interesi družbe; izenačiti se s kom pri delu ♦ jur. izenačiti ljudi pred zakonom dati vsem ljudem ne glede na raso, jezik ali politično pripadnost enake pravice in dolžnosti 2. šah., šport. doseči enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: v drugem polčasu so gostje izenačili / izenačiti razliko v golih / izenačiti rekord, rezultat izenáčen tudi zenáčen -a -o: igralca sta se v izenačeni poziciji odločila za remi; tekmovalna ekipa je izenačena; življenjska raven prebivalstva je tam precej izenačena
  18.      izfantazirati  gl. sfantazirati
  19.      izgánjanje  -a s () glagolnik od izganjati: izganjanje in zapiranje ljudi / izganjanje hudiča
  20.      izgánjati  -am nedov. () večkrat prisiliti, prisiljevati koga, da odide iz česa: izganjati pijane ljudi iz gostilne / izganjati živino iz hleva / ekspr. okupatorji so začeli zapirati in izganjati prebivalstvo / ekspr. izganjati v taborišča ∙ bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim; ekspr. izganjati otroku trmo s strogim ravnanjem si prizadevati, da pri njem preneha obstajati trmarel. izganjati hudiča z molitvenimi obrazci odvračati njegov vpliv
  21.      izgarati  ipd. gl. zgarati ipd.
  22.      izgáziti  -im dov., izgázila in izgazíla; izgážen tudi izgázen (á ) knjiž. s težavo priti iz česa mehkega, udirajočega se: komaj je izgazil iz močvirja; prim. zgaziti
  23.      izgín  -a m () raba narašča izginitev, izginjenje: nenaden izgin tega človeka jih je presenetil / izgin naroda
  24.      izginévanje  in zginévanje -a s (ẹ́) glagolnik od izginevati: izginevanje rdečih tonov s slike / izginevanje privatne lastnine
  25.      izginévati  -am in zginévati -am nedov. (ẹ́) izginjati: nekatere barve na sliki že izginevajo / potok izgineva med skalovje / stari običaji izginevajo / napetost polagoma izgineva

   677 702 727 752 777 802 827 852 877 902  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA