Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (52-76)


  1.      ávstro-  prvi del zvez (ȃ) nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
  2.      avstro...  ali ávstro... prvi del zloženk (ȃ) 1. nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrofil, avstrofob 2. nanašajoč se na staro Avstrijo: avstroslavist, avstroslavizem ♪
  3.      avstrofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo ♪
  4.      avstrofílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avstrofile ali avstrofilstvo: bil je iz znane avstrofilske družine / avstrofilska politika ♪
  5.      avstrofílstvo  -a s (ȋ) avstrofilska miselnost: bil je znan po svojem avstrofilstvu ♪
  6.      ávstromarksíst  -a m (ȃ-ȋ) pristaš avstromarksizma: stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja ♪
  7.      ávstromarksístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija ♪
  8.      ávstromarksízem  -zma m (ȃ-ȋ) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma ♪
  9.      ávstroógrski  -a -o prid. (ȃ-ọ̄) nanašajoč se na Avstro-Ogrsko: razpad avstroogrske monarhije ♪
  10.      ávstroslavíst  -a m (ȃ-ȋ) pristaš avstroslavizma: bil je prepričan avstroslavist ♪
  11.      ávstroslavízem  -zma m (ȃ-ȋ) v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma ♪
  12.      ávša  -e ž (ȃ) ekspr. neumna, nespametna ženska: dekle je čisto navadna avša; ta avša mu je verjela; avša avšasta! govoriš kot kaka prismojena, stara avša / kot psovka ti prekleta avša! je zavpil nad njo ♪
  13.      ávšast  -a -o prid. (ȃ) ekspr. neumen, nespameten: ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo; kaj se pa meniš za to avšasto žensko / ne poslušaj tega avšastega govorjenja ávšasto prisl.: avšasto se obnašati ♪
  14.      ávšica  -e ž (ȃ) ljubk. manjšalnica od avša: nikar se ne boj, ti avšica ti! ♪
  15.      avt  in out -a [áu̯t] m (ȃ) šport. prostor za mejno črto igrišča: žoga je padla v avt; metanje iz avta / žarg. sodnik je zapiskal avt s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor ♪
  16.      avtárkičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtarkijo: avtarkična država; avtarkično ozemlje / avtarkični razvoj dežele; avtarkično gospodarstvo / očitajo jim avtarkične težnje ♪
  17.      avtarkíja  -e ž (ȋ) ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo; gospodarska avtarkija; obsojati politiko avtarkije; pren. duhovna, kulturna avtarkija ♪
  18.      avtarkízem  -zma m (ȋ) ekon. težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: ekstremni avtarkizem ♪
  19.      ávten  -tna -o prid. (ȃ) redko avtomobilski: avtna cesta; avtno olje ♪
  20.      avténtičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ♪
  21.      avténtičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost, verodostojnost: dokazal je avtentičnost pisma; avtentičnost besedila; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda ♪
  22.      avtístičen  -čna -o (í) pridevnik od avtizem: avtistično mišljenje ♪
  23.      avtízem  -zma m (ȋ) psiht. bolezenska zaprtost vase, navadno pri shizofreniji ♪
  24.      ávto  -a m (ȃ) avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto ♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam ♪
  25.      avto... 1 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtostopar, avtostrada b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik ♪

   1 2 27 52 77 102 127 152 177 202  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA