Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (51-75)



  1.      avstríjščina  -e ž () redko avstrijska nemščina: govoriti avstrijščino
  2.      ávstro-  prvi del zvez () nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
  3.      avstro...  ali ávstro... prvi del zloženk () 1. nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrofil, avstrofob 2. nanašajoč se na staro Avstrijo: avstroslavist, avstroslavizem
  4.      avstrofíl  -a m () kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo
  5.      avstrofílski  -a -o prid. () nanašajoč se na avstrofile ali avstrofilstvo: bil je iz znane avstrofilske družine / avstrofilska politika
  6.      avstrofílstvo  -a s () avstrofilska miselnost: bil je znan po svojem avstrofilstvu
  7.      ávstromarksíst  -a m (-) pristaš avstromarksizma: stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja
  8.      ávstromarksístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija
  9.      ávstromarksízem  -zma m (-) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma
  10.      ávstroógrski  -a -o prid. (-ọ̄) nanašajoč se na Avstro-Ogrsko: razpad avstroogrske monarhije
  11.      ávstroslavíst  -a m (-) pristaš avstroslavizma: bil je prepričan avstroslavist
  12.      ávstroslavízem  -zma m (-) v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma
  13.      ávša  -e ž () ekspr. neumna, nespametna ženska: dekle je čisto navadna avša; ta avša mu je verjela; avša avšasta! govoriš kot kaka prismojena, stara avša / kot psovka ti prekleta avša! je zavpil nad njo
  14.      ávšast  -a -o prid. () ekspr. neumen, nespameten: ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo; kaj se pa meniš za to avšasto žensko / ne poslušaj tega avšastega govorjenja ávšasto prisl.: avšasto se obnašati
  15.      ávšica  -e ž () ljubk. manjšalnica od avša: nikar se ne boj, ti avšica ti!
  16.      avt  in out -a [át] m () šport. prostor za mejno črto igrišča: žoga je padla v avt; metanje iz avta / žarg. sodnik je zapiskal avt s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor
  17.      avtárkičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtarkijo: avtarkična država; avtarkično ozemlje / avtarkični razvoj dežele; avtarkično gospodarstvo / očitajo jim avtarkične težnje
  18.      avtarkíja  -e ž () ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo; gospodarska avtarkija; obsojati politiko avtarkije; pren. duhovna, kulturna avtarkija
  19.      avtarkízem  -zma m () ekon. težnja, naj narodno, državno gospodarstvo zadovolji svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: ekstremni avtarkizem
  20.      ávten  -tna -o prid. () redko avtomobilski: avtna cesta; avtno olje
  21.      avténtičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim
  22.      avténtičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost, verodostojnost: dokazal je avtentičnost pisma; avtentičnost besedila; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda
  23.      avtístičen  -čna -o (í) pridevnik od avtizem: avtistično mišljenje
  24.      avtízem  -zma m () psiht. bolezenska zaprtost vase, navadno pri shizofreniji
  25.      ávto  -a m () avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto ♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA