Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (501-525)


  1.      frkolínček  -čka m (ȋ) manjšalnica od frkolin: po travi se igra nekaj frkolinčkov / štiriletni frkolinček ♪
  2.      frkolínski  -a -o prid. (ȋ) ekspr. značilen za frkoline: frkolinski smeh; frkolinsko obnašanje / presneti frkolini frkolinski! ♪
  3.      frkovec  gl. frkavec ♪
  4.      funkcionár  -ja m (á) kdor opravlja kako funkcijo: voliti funkcionarje; posvetovati se s sindikalnimi funkcionarji; partijski, politični funkcionarji; razgovor z visokimi vladnimi funkcionarji ♪
  5.      gágica  -e ž (ā) ljubk. mlada raca ali gos: gagice so čofotale po vodi ♪
  6.      gambúzija  -e ž (ú) zool. majhna živobarvna riba, ki se hrani z ličinkami komarja mrzličarja, Gambusia affinis: gojiti gambuzije ♪
  7.      gastrítis  -a m (ȋ) med. vnetje želodčne sluznice: kronični gastritis ♪
  8.      genêričnost  -i ž (é) knjiž., redko lastnost, značilnost generičnega: generičnost človeških predstav ♪
  9.      germánij  -a m (á) kem. krhka, trda kovina sivkasto bele barve, element Ge: usmerniki iz germanija ♪
  10.      ginévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ginevati: ginevanje starih navad ♪
  11.      gláj  -a m (ȃ) zastar. gladka površina, gladina: vodni glaj; glaj lošča ♪
  12.      glavonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužci z lovkami okoli ust, Cephalopoda: globokomorski glavonožci; lov na glavonožce, rake in školjke ♪
  13.      glívec  -vca m (ȋ) bot., v zvezi borov glivec užitna, grmičasto razrasla goba rumene barve, Sparassis crispa ♪
  14.      glíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na glivo: glivni tros ♦ bot. glivna nitka enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij; hifa ♪
  15.      glívica  -e ž (í) nav. mn., bot. rastline, ki so brez klorofila in živijo kot gniloživke ali zajedavke, Mycophyta: glivice povzročajo bolezni / zajedavska glivica ♦ biol. kvasne glivice glive kvasovke ♪
  16.      glívičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na glivice: glivični trosi ♦ agr. rastlinske glivične bolezni; med. glivično obolenje obolenje kože ali notranjih organov, ki ga povzročijo glivice ♪
  17.      glób  -í ž (ọ̑) star. globel, brezno: pahnil ga je v glob; strmoglaviti v glob ∙ ekspr., redko drveti čez rob in glob ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♪
  18.      glôba  tudi glóba -e ž (ó; ọ́) denarna kazen: naložiti komu globo; plačati globo; sodišče ga je kaznovalo z globo ♦ jur. pogodbena globa dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe ♪
  19.      globáča  -e ž (á) 1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: pod vrhom je globača, porasla s trnjem in robidami; gozdna globača; temačna globača 2. redko globoko zajedena kolovozna pot: v dolino smo prihajali po globačah ♪
  20.      globál  -a m (ȃ) publ. celotna vsota, celoten znesek: povečati proračunski global / sredstva so se v globalu zvišala za en odstotek v celoti / finančni načrt je izdelan samo v globalu ♪
  21.      globálen  -lna -o prid. (ȃ) publ. 1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko 2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja 3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine ◊ soc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda globálno prisl.: globalno določati proizvodnjo; ugotovitve je treba jemati globalno; delež se je, globalno vzeto, zmanjšal v celoti ♪
  22.      globalíst  -a m (ȋ) ped. pristaš globalne metode pri pouku branja ♪
  23.      glušník  tudi glúšnik -a m (í; ȗ) teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka: pri avtomobilu je pregorel glušnik; nabaviti glušnike za delavce pri vibratorjih ♪
  24.      gnóza  -e ž (ọ̑) filoz. nazor gnostikov ♪
  25.      godrnjávka  -e ž (ȃ) ženska, ki (rada) godrnja: čemerna, stara godrnjavka; sitna godrnjavka ♪

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA