Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (3.352-3.376)



  1.      vŕvnica  -e ž () vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija: gojiti vrvnice
  2.      vséljenec  -nca m (ẹ́) kdor je vseljen: seznam vseljencev
  3.      vseljevánje  -a s () glagolnik od vseljevati: pomagati pri vseljevanju
  4.      vseljeváti  -újem nedov.) delati, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati ljudi v nove bloke vseljeváti se prihajati prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati se v nova naselja; pren., ekspr. dvom se je začel vseljevati v njegovo srce
  5.      vseljív  -a -o prid. ( í) v katerega se je mogoče vseliti: vseljiva hiša; stanovanje bo vseljivo jeseni
  6.      vseljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost vseljivega: vseljivost stanovanjskih prostorov
  7.      vsèljúdski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na vse ljudstvo: organizirati vseljudski odpor; vseljudska vstaja; vseljudsko gibanje / ekspr. vseljudsko zborovanje ljudsko
  8.      vsemír  -a m () knjiž. vesolje: zvezda je švignila skozi vsemir / znanost si hoče podrediti vsemir
  9.      vsemírje  -a s () knjiž. vesolje: neskončno vsemirje; tišina, veličastnost vsemirja / iznajdba je odprla pot v vsemirje ● knjiž. duh bi rad prodrl v vsemirje v kozmos; knjiž. zvezdnato vsemirje nebo
  10.      vsemírski  -a -o prid. () knjiž. vesoljski: del vsemirskega prostora; vsemirske gmote; vsemirske sile / vsemirske raziskave / vsemirski polet / vsemirska sinjina nebesna
  11.      vsemóč  -i inž (ọ̑) značilnost vsemočnega: božja vsemoč / ekspr. vsemoč ljubezni, poezije velika moč // ekspr. zelo velika oblast, moč: težko je prenašal njegovo vsemoč; vsemoč birokracije
  12.      vsevíd  -a m () knjiž. kdor vse vidi, opazi: vsevidi in vsevedi
  13.      vstája  -e ž () upor velikega števila ljudi proti obstoječi oblasti: vstaja izbruhne, se širi, zajame ves narod; organizirati, pripravljati, voditi vstajo; ekspr. zadušiti vstajo; kmečka, narodna vstaja; splošna ljudska vstaja; vstaja proti okupatorju / dan vstaje 22. julijzgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja; ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903
  14.      všívati  -am nedov., tudi všivájte; všívala in všivála (í) 1. s šivanjem delati, da je kaj nameščeno v za to namenjeno odprtino: všivati rokave, zadrge 2. s šivanjem delati, da kaj pride v kaj, zlasti z namenom, da se skrije: parajo podloge in všivajo bankovce
  15.      vúzemski  -a -o [zǝm] prid. (ú) nar. vzhodno velikonočen: vuzemske pisanice / vuzemski čas
  16.      vzdrževálec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj vzdržuje: vzdrževalci so med prazniki opravili nujna popravila; vzdrževalec strojev, vozil / vzdrževalci tradicije / vzdrževalec družine
  17.      vzhódnoslovénski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na vzhodni del Slovenije: vzhodnoslovenski kraji / vzhodnoslovenski tip hiše
  18.      vzórčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzorec: vzorčni izdelek / vzorčno blago / vzorčna metoda; vzorčna skupina ♦ ekon. vzorčni velesejem velesejem, na katerem se razstavljajo vzorci blaga; tekst. vzorčni risar; vzorčna proizvodnja proizvodnja vzorcev za pripravo redne proizvodnje; tisk. vzorčna pola natisnjena pola za ogled vzórčno prisl.: vzorčno izbrati osebe; vzorčno zanimiva tkanina
  19.      vzrojljív  -a -o prid. ( í) ekspr. ki se (rad) glasno razjezi, razburi: vzrojljiv človek / ženska vzrojljive narave
  20.      whisky  gl. viski
  21.      zableketáti  -ám in -éčem dov., ẹ́) oglasiti se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovca je zableketala
  22.      zacaríniti  -im dov., zacarínjen ( ) pregledati uvoženo ali izvoženo blago in določiti carino: zacariniti blago, pošiljko
  23.      zacelína  -e ž (í) agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjenem mestu stebla ali veje po obrezovanju
  24.      zacelítev  -tve ž () glagolnik od zaceliti: zacelitev rane
  25.      zacelíti  in zacéliti -im, in zacéliti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̄) nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: zaceliti rano z mazilom; razjeda se noče zaceliti; brezoseb. še zdaj se mu ni zacelilo / okleščena debla smrek so se že zacelila zarasla zacéljen -a -o: zaceljena rana

   3.227 3.252 3.277 3.302 3.327 3.352 3.377 3.402 3.427 3.452  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA