Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (326-350)



  1.      dragínja  -e ž () gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin: tam je velika draginja; nastala je draginja in pomanjkanje; draginja jih tare / draginja še vedno narašča // visoke cene: gostilna je znana po lepih prostorih in po draginji
  2.      dragínjski  -a -o prid. () nanašajoč se na draginjo: draginjski časi / draginjska doklada v stari Jugoslaviji doklada, ki se dodaja zaradi draginje
  3.      dragocén  -a -o prid., dragocénejši (ẹ̄ ẹ́) 1. ki ima veliko vrednost, visoko ceno: dragocen nakit; dragocena kristalna vaza; kupuje ji sama dragocena darila; dragoceno krzno, pohištvo / tako nastaja dragocena snov za rast organizma 2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: dragocena žrtev; skrbno je gojil to dragoceno čustvo; dragoceno prijateljstvo / ekspr.: zapravljati dragoceni čas; tekmovalci so si priborili dve dragoceni točki / dragocen človek / z dajalnikom spomin na umrlo mater mu je dragocen drag, ljub // ki daje, prinaša dobro, korist: dragocen podatek; nepristranska kritika je dragocena; opravil je dragoceno delo / dragocene izkušnje; nuditi dragoceno pomoč
  4.      dragocénost  -i ž (ẹ́) kar je dragoceno: prodala je prstan, zapestnico in še nekaj drugih dragocenosti; zapravil je vse družinske dragocenosti / ekspr. ta človek je za nas prava dragocenost / zagovarjati dragocenost materinščine
  5.      dragoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki stane veliko denarja; drag: dragoletno blago / ta trgovina je precej dragoletna
  6.      dragolétnik  -a m (ẹ̑) zastar. oderuh, špekulant: družil se je samo še z dragoletniki in zmikavti
  7.      dragoljúbec  -bca m () nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: Hitela sva čez hrib in plan in dragoljubce trgala (Ch. Dickens - O. Župančič)
  8.      drágoman  -a m () v orientalskem, zlasti v turškem okolju uradni prevajalec, tolmač: kot dragoman je veliko potoval
  9.      dragonáda  -e ž () zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju: bili so žrtve zloglasne dragonade
  10.      dragónar  -ja m (ọ̑) 1. dragonec: oddelek dragonarjev // ekspr. postavna, navadno tudi odločna ženska: ta ženska je pravi dragonar 2. pas na hrbtni strani oblačila, prišit samo na koncih: plašč z dragonarjem
  11.      dragónec  -nca m (ọ̑) nekdaj vojak konjeniške enote: potrdili so ga k dragoncem; četa dragoncev; pije ko dragonec veliko, zelo
  12.      dragónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od dragonec: dragonski polk, poročnik
  13.      dragóst  in drágost -i ž (ọ̑; á) lastnost dragega: ob tolikšni dragosti bi moralo biti blago kvalitetnejše / dragost časa
  14.      dragôta  -e ž (ó) star. 1. draginja: v deželi je velika dragota 2. dragocenost: prinesel je veliko dragih dišav in drugih dragot
  15.      dragôten  -tna -o prid. (ó) star. dragocen: dragotna zaponka
  16.      dragotína  -e ž (í) knjiž. dragocenost: denarja in dragotin je imela v izobilju; zbirati dragotine; izložba z dragotinami / ta pesem je velika dragotina
  17.      dragotínar  -ja m () knjiž. kdor izdeluje ali prodaja dragocenosti, nakit: kupuje zmeraj pri istem dragotinarju; stanovanje se je svetilo kakor izložba kakega dragotinarja
  18.      dragotínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na dragotinarje ali dragotinarstvo: dragotinarski izdelek; dragotinarska delavnica
  19.      dragotínje  -a s () knjiž., redko dragocenosti, nakit: v skrinji je bila zlata ogrlica in drugo dragotinje
  20.      dragováti  -újem nedov.) zastar. ljubkovati, božati: ljubili so ga in dragovali
  21.      dragúlj  -a m (ū) 1. drag kamen: prstan z dragulji; oko se ji lesketa kot dragulj 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: ta človek je pravi dragulj; njegov roman je eden najlepših draguljev slovenske proze
  22.      dragúljar  -ja m () kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne: pogoditi se z draguljarjem; draguljarji so jo popolnoma uničili
  23.      draguljárna  -e ž () trgovina z nakitom in dragimi kamni: prodajati v draguljarni
  24.      dragúljarski  -a -o prid. () nanašajoč se na draguljarje ali draguljarstvo: draguljarski izdelek; znana draguljarska ulica / draguljarsko jeklo
  25.      dragúljarstvo  -a s () izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA