Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (3.152-3.176)



  1.      trianónski  -a -o prid. (ọ̑) zgod., navadno v zvezi trianonska pogodba mirovna pogodba med članicami velike antante in Ogrsko, sklenjena 4. julija 1920 v Trianonu
  2.      trías  -a m () geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci: trias, jura, kreda
  3.      tríasen  -sna -o () pridevnik od trias: triasni apnenec; triasni skladi
  4.      tríatlon  -a m () šport., navadno v zvezi olimpijski triatlon do 1972 tekmovanje v dviganju uteži tezno, s sunkom in s potegom, olimpijski troboj: v olimpijskem triatlonu je dvignil 450 kilogramov
  5.      triáža  -e ž () med. razvrščanje bolnikov, poškodovancev v skupine glede na vrsto in težo poškodbe, obolenja, nujnost obravnave: opraviti triažo; triaža in prevoz ranjencev ◊ ped. triaža mladoletnih prestopnikov
  6.      triážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na triažo: triažna skupina / triažno delo / triažna ustanova
  7.      trikót  -a m (ọ̄) 1. trikotna ploskev: pokositi trikot na koncu njive; trikot zelenice / graditi v trikotu med cestami; trikot Ljubljana—Kranj—Kamnik; pren. trikot državnih, narodnih in gospodarskih vprašanj 2. kar je po obliki podobno trikotniku: pojesti trikot sira; postaviti se v trikot / zložiti prtiček v obliki trikota ∙ žarg., elektr. trikot trikotna vezava; star. ljubezenski trikot ljubezenski trikotnikmuz. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico; triangel
  8.      trípŕst  -a -o prid. (- -) ki ima tri prste: triprsti invalid / triprsta desnica / triprste delovne rokavice delovne rokavice s prostim palcem in kazalcemzool. triprsti detel črno-bela ptica s tremi prsti in z rumeno liso na temenu, Picoides tridactylus; triprsti lenivec lenivec s po tremi prsti na sprednjih in zadnjih nogah, Bradypus tridactylus
  9.      trmoglávljenje  -a s (á) glagolnik od trmoglaviti: s trmoglavljenjem ni nič dosegel; nesmiselno trmoglavljenje
  10.      trój  -a -e štev. (ọ̑) 1. ki je treh vrst: pri njem so bili troji delavci: zidarji, pleskarji in tesarji; v tej gostilni točijo troje vino 2. pri množinskih samostalnikih izraža število tri: raztrgal je troje hlače; dozdaj je tekmoval s trojimi smučmi
  11.      trósek  -ska m (ọ̑) manjšalnica od tros: veter raznaša troske; troski gliv
  12.      tŕst  -a m () močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov ◊ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis
  13.      tŕžnica  -e ž () navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: urediti tržnico; hoditi kupovat v tržnico / zgraditi tržnico / ribja tržnica / stojnice na tržnici na (živilskem) trgu
  14.      túlipanovec  tudi tulipánovec -vca m (; ) vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera: gladka debla tulipanovcev
  15.      turmalínski  -a -o prid. () nanašajoč se na turmalin: turmalinska ogrlica / dekle s turmalinskimi očmi z očmi, črnimi kot turmalinmin. turmalinske klešče priprava iz ploščic, izdelanih iz kristalov turmalina, navadno zelenega, za določanje optičnih lastnosti rudnin
  16.      ubèg  in ubég -éga m ( ẹ́; ẹ̑) zastar. pobeg: ubeg iz zapora
  17.      ubégel  -gla -o [ǝ] prid. (ẹ́) star. pobegel: ubegli ujetniki
  18.      ubéglec  -a [lǝc] m (ẹ̑) zastar. ubežnik: zasledovati ubegleca
  19.      ubégniti  -em dov., tudi ubegníte; tudi ubegníla (ẹ́ ẹ̑) zastar. pobegniti: poskušati ubegniti / ubegniti nevarnosti umakniti se pred njo, se ji izmakniti
  20.      ubelíti  in ubéliti -im dov. ( ẹ́) star. obeliti: ubeliti platno / skrbi ubelijo lase / ubeliti deblo ubéljen -a -o: ubeljene rjuhe
  21.      ubesedítev  -tve ž () glagolnik od ubesediti: ubeseditev dogodkov; sodobna ubeseditev antičnega mita; tehnika ubeseditve
  22.      ubeséditi  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. izraziti z besedami: ubesediti doživetja, misli
  23.      ubesedítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ubeseditev: ubeseditveni postopek / ubeseditvena sredstva
  24.      ubesedoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ubesedovanje: ubesedovalni postopek / ubesedovalne prvine
  25.      ubesedovánje  -a s () glagolnik od ubesedovati: ubesedovanje snovi v romanu; način ubesedovanja

   3.027 3.052 3.077 3.102 3.127 3.152 3.177 3.202 3.227 3.252  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA