Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (2.852-2.876)


  1.      sfínkter  -ja in -tra m (í) anat. krožna mišica, ki zapira odprtino, zapiralka: analni sfinkter ♪
  2.      sfížiti  -im dov. (í ȋ) pog. pokvariti: ves načrt nam je sfižil / vreme se je sfižilo postalo je deževno, mrzlo / vse se mu sfiži, česar se loti ponesreči. spodleti ♪
  3.      sfofotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) fofotaje odleteti: ptič je sfofotal proti nebu ♪
  4.      sformalizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti kaj formalistično: sformalizirati družbo; prvotno pristne demokratične prvine so se sformalizirale ♪
  5.      shujševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shujšanje: shujševalne vaje; shujševalno sredstvo / shujševalna dieta; shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa ♪
  6.      signatúra  -e ž (ȗ) 1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo 2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22 ◊ tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol ♪
  7.      síka  -e in -a m (ȋ) zool. manjši jelen s svetlimi lisami na hrbtu, ki živi na Daljnem vzhodu, Pseudaxis nippon: čreda sik ♪
  8.      simetrála  -e ž (ȃ) geom. premica, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična, somernica: narisati simetralo; simetrala daljice, kota; simetrala dveh likov ♪
  9.      sinjebrádec  -dca m (ȃ) knjiž. moški, ki mori svoje žene: bale so se sinjebradca ♪
  10.      sirénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. zapeljiv, vabljiv: zvabili so ga sirenski glasovi / poslušati sirensko petje ♪
  11.      sítiti  -im nedov. (í ȋ) knjiž. nasičevati: sititi lačne ljudi; sititi se s čokolado / prijetne vonjave so sitile ozračje ∙ knjiž. sititi si lakoto tešiti si jo ♪
  12.      skalíti 1 -ím dov., skálil (ȋ í) 1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir skalíti se izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči skaljèn -êna -o: skaljen studenec; njen mir je bil skaljen ♪
  13.      skladálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor sklada (predmete, stvari): skladalec lesa ♪
  14.      sklicátelj  -a m (ȃ) kdor kaj skliče, sklicuje: sklicatelj sestanka, shoda, zborovanja ♪
  15.      skomígati  -am nedov. (ȋ) 1. z rameni delati gibe navzgor in navzdol: skomigati iz živčnosti 2. z gibi ramen navzgor in navzdol izražati nevednost, nezanimanje, dvom: kaj skomigaš, vse to je res / ni hotel jasno odgovoriti, samo skomigal je z rameni skomigajóč -a -e: skomigajoč je odšel iz sobe ♪
  16.      skomígniti  -em dov. (í ȋ) 1. z rameni narediti gib navzgor in navzdol: skomigniti od živčne napetosti 2. z gibom ramen navzgor in navzdol izraziti nevednost, nezanimanje, dvom: na vprašanje je le skomignil / nič ni rekel, samo skomignil je z rameni ♪
  17.      skomigováti  -újem nedov. (á ȗ) skomigati: na njegova vprašanja je le skomigoval / skomigovati z rameni ♪
  18.      skomína  -e ž (í) nav. mn. 1. kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: dobiti, imeti skomine po nezrelem grozdju, jabolkih / že ob pogledu na trpke lesnike so se mu delale skomine // temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: če praskaš po pločevini, dobim skomine 2. ekspr. zelo velika želja po čem: spravil je uro v žep, da otroku ne bi delala, vzbujala skomin / s skominami je pomislil na večerjo; obšle so ga skomine po borovnicah / pregnati komu skomine po tuji zemlji ♪
  19.      skomínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na skomino: skominasti zobje / po nezrelih hruškah je imel v ustih še nekaj časa trpek, skominast okus / nezrelo sadje je zelo skominasto ♪
  20.      skomínati  -am nedov. (í) 1. brezoseb. imeti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: če jem nezrelo grozdje, me skomina; po jabolkih jo skomina; skomina ga po zobeh / v osebni rabi zobje me skominajo // imeti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ne praskaj po zarjaveli pločevini, ker me skomina; ko je gledal, kako nerodno seka, ga je kar skominalo 2. povzročati kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: limone marsikoga skominajo // povzročati temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: sintetične tkanine jo skominajo 3. brezoseb., ekspr. čutiti željo po čem: vedno ga je skominalo po slavi; prav skomina ga, da bi jo vprašal / skominalo jo je po koščku domače potice; skominalo se mu je po prijateljih / že dolgo ga skomina po sosedovem gruntu ♪
  21.      skomínav  -a -o prid. (í) ki povzroča, vzbuja skomine: skominavo škripanje vrat ♪
  22.      skomízg  -a m (ȋ) skomig: odgovorila mu je s skomizgom ♪
  23.      skomízganje  -a s (ȋ) skomiganje: njegovo predrzno smehljanje in skomizganje ♪
  24.      skomízgati  -am nedov. (ȋ) skomigati: presedal se je in nervozno skomizgal / na vsa vprašanja je samo skomizgal skomizgajóč -a -e: skomizgajoč z rameni, je opazoval prepir ♪
  25.      skovíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od skovikati: skovikanje je utihnilo ♪

   2.727 2.752 2.777 2.802 2.827 2.852 2.877 2.902 2.927 2.952  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA