Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (2.551-2.575)



  1.      prenóšen  -a -o prid. (ọ́) ki je predolgo nošen: prenošen otrok / redko obleka je prenošena ponošena, obrabljena
  2.      prênotácija  -e ž (-á) jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči, predznamba
  3.      prenóva  -e ž (ọ̑) glagolnik od prenoviti: prenova ceste, hiše / moralna prenova človeka
  4.      prenovítelj  -a m () knjiž. kdor kaj prenovi: prenovitelji družbe; prenovitelji gledališke umetnosti
  5.      prenovítev  -tve ž () glagolnik od prenoviti: prenovitev gradu / gibanje za prenovitev organizacije
  6.      prenovíti  -ím dov., prenóvil ( í) 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenoviti hišo; precej slik so že prenovili; vse hoče izboljšati in prenoviti 2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega: prenoviti družbo; prenoviti šolstvo / prenoviti človeka; duhovno se prenoviti ● star. vsak dan prenovi rožam vodo menja, zamenja; ekspr. danes se je vsa prenovila zaradi nove obleke, pričeske ima zelo spremenjen, lepši videzjur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti dolg v posojilo prenovljèn -êna -o: moralno prenovljen človek; po tem srečanju je bil kot prenovljen; prenovljeno poslopje
  7.      preokrétnica  -e ž (ẹ̑) publ. prelomnica, mejnik: ustanovitev Komunistične partije je preokretnica v razvoju delavskega gibanja pri nas; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji
  8.      prepéstovati  -ujem in prepestováti -újem dov. (ẹ́; á ) ekspr. v pestovanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem prepestovala tega otroka
  9.      preponderánca  -e ž () knjiž., redko večji pomen, premoč: v tem filozofskem sistemu dobiva preponderanco človekova duševna stran
  10.      prepúst  -a -o stil.prid. ( ú) preveč pust: prepust kraj / prepust človek / prepusto meso
  11.      prerojênje  -a s (é) glagolnik od preroditi: narodno prerojenje; politično prerojenje države
  12.      presítost  -i ž (í) stanje presitega človeka: občutek presitosti / ekspr. to je povzročila presitost ljudi
  13.      presortírati  -am dov. () 1. na novo sortirati: sortirati in presortirati 2. ločiti, urediti po določenem merilu, načelu; sortirati: po obiranju so jabolka takoj presortirali; presortirati pripeljani les po debelini
  14.      prestŕm  -a -o stil.prid. ( ŕ) preveč strm: prestrm breg, klanec; prestrma cesta prestŕmo tudi prestrmó prisl.: pot se obrne prestrmo navzgor / v povedni rabi prestrmo je, da bi se dalo pripeljati do tja
  15.      preštevílčiti  -im dov.) na novo oštevilčiti: preštevilčiti brošuro / preštevilčiti poglavje v romanu
  16.      pretín  -a m () knjiž. pregrada, predelna stena: velik zaboj, pregrajen s pretini / mišičnat pretin ♦ anat. nosni pretin pregrada iz kosti in hrustanca med levo in desno polovico nosne votline; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. pretini delijo plodnico v predale
  17.      pretípati  -am in -ljem dov. ( ) 1. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si ga pretipal / pretipati s prsti, z roko // s tipanjem preiskati: preden sede, pretipa naslonjalo in sedež; hitro so jim pretipali žepe / pretipali so ga, ker so sumili, da je oborožen / zdravnik mu je pretipal boleče mesto; pretipal si je roko in čutil, da ni zlomljena; pren. z očmi pretipati koga od nog do glave 2. ekspr. temeljito izprašati: hotel ga je pobliže spoznati in pretipati; pretipaj ga, kaj misli / preiskovalci so obtožene pošteno pretipali / imel je nalogo pretipati anarhistične organizacije raziskati njihovo delovanjeekspr. cesto so pretipali z reflektorji preiskali; ekspr. pretipali so vsako hišo preiskali; ekspr. pretipati komu obisti s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkriti, odkriti zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga 3. ekspr. natepsti, pretepsti: če ga nekoliko pretipate, mu ne bo škodilo; pretipati koga s palico pretípati se tipajoč priti: v temi se pretipati do okna, iz hiše, skozi sobo; pren. pretipati se do jedra problema
  18.      pretipávati  -am nedov. () 1. tipajoč se dotikati česa na več mestih: skrbno je pretipaval bankovce; otrok pretipava igračo / žuželka je s tipalkami previdno pretipavala hrano // s tipanjem preiskovati: pretipavati žepe / zdravnik mu je pretipaval trebuh ∙ ekspr. radar ves čas pretipava nebo preiskuje 2. ekspr. temeljito izpraševati: dolgo ga je pretipaval / če te bodo kaj pretipavali, se naredi neumnega
  19.      pretípkati  -am dov. () 1. prepisati na pisalni stroj: pretipkati rokopis; pretipkati v štirih izvodih 2. adm. natipkati čez kaj že natipkanega: pretipkati napačno črko; pretipkati s črko iks
  20.      pretipkávanje  -a s () glagolnik od pretipkavati: tipkanje in pretipkavanje
  21.      pretipkávati  -am nedov. () prepisovati na pisalni stroj: pretipkavati govor, rokopis / nekaj pretipkava na pisalnem stroju
  22.      pretipkováti  -újem nedov.) pretipkavati: strojepiska pretipkuje okrožnice
  23.      pretíranost  -i ž () lastnost, značilnost pretiranega: pretiranost izjave; ta načrt je zaradi svoje pretiranosti nemogoč / pretiranosti v vedenju
  24.      pretírati  -am dov. () 1. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiral je pomen ideje v romanu; mnoge stvari je pretiral 2. narediti, uporabiti kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: pretirati v hvaljenju česa, v skrbi za kaj / pretiral je svoj čudni način govorjenja pretíran -a -o 1. deležnik od pretirati: vaša ocena položaja je v marsičem pretirana 2. ki se zelo razlikuje od povprečnosti: pretirani gibi; ta novica je pretirana; pretirano narodnjaštvo 3. ki je, nastopa v preveliki meri: pretirana občutljivost; pretirana vljudnost; pretirano uživanje tablet / ta cena je pretirana previsoka; prisl.: pretirano hvaliti koga; imeti pretirano dobro mnenje o sebi; biti pretirano občutljiv, sramežljiv; film mi ni bil pretirano všeč; sam.: v njegovem govorjenju je nekaj bolestno pretiranega
  25.      pretirávanje  -a s () glagolnik od pretiravati: njegovemu pretiravanju se je nasmehnila / brez pretiravanja lahko rečemo, da je odlično opravil svojo nalogo / pretiravanje v zahtevah, s samovoljnostjo / kaditi smeš, toda brez pretiravanja ◊ lit. pesnik rad uporablja pretiravanja hiperbole

   2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA