Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (2.527-2.551)



  1.      predŕtje  -a s () glagolnik od predreti: predrtje kože / predrtje mehurja
  2.      predvídenje  -a s () glagolnik od predvideti: predvidenje nesreče / njegova predvidenja se niso uresničila
  3.      predvídeti  -im dov.) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa: predvidel je nesrečo; predvideti slabo vreme; tega ni mogoče predvideti / predvideti tok dogodkov 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določiti, upoštevati: predvideti povečanje proizvodnje; v proračunu so predvideli gradnjo nove šole // na osnovi določenih podatkov vnaprej določiti, izračunati: do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvideli predvíden -a -o: vse je potekalo po predvidenem načrtu; za vsak prekršek je predvidena kazen; predvideno povečanje izvoza
  4.      predvidévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od predvidevati: predvidevanja so se izpolnila / predvidevanje nove gradnje / po predvidevanjih bo letošnja proizvodnja večja od lanske
  5.      predvidévati  -am nedov. (ẹ́) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov biti prepričan o uresničitvi česa: predvidevati konec vojne; predvidevajo, da se bodo spopadi še nadaljevali / vnaprej predvidevati 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določati, upoštevati: predvidevati gradnjo ceste; načrt predvideva povečanje proizvodnje / za take prekrške predvideva zakon stroge kazni določa predvidévan -a -o: z zakonom predvidevane kazni; predvidevano povečanje izdatkov
  6.      predvidévnost  -i ž (ẹ́) knjiž. sposobnost za predvidevanje: človeška razsodnost in predvidevnost
  7.      predvidljív  -a -o prid. ( í) ki se da predvideti: potek ni bil predvidljiv v vseh podrobnostih; predvidljive posledice
  8.      predvidljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost predvidljivega: predvidljivost dogodkov, posledic
  9.      predvídoma  prisl. () knjiž. po predvidevanjih, kakor kaže: gradnja bo predvidoma trajala tri leta; pridelka bo predvidoma za četrtino več kakor lani
  10.      predviháren  -rna -o prid. (ā) knjiž. nanašajoč se na čas pred viharjem: predviharna soparica; predviharna tišina / predviharni trenutki
  11.      prèdvojáški  -a -o prid. (-á) navadno v zvezi predvojaška vzgoja, do 1973 vzgoja o osnovnih oblikah obrambe domovine, o vojaških veščinah: obvezniki predvojaške vzgoje / učitelj predvojaške vzgoje; sam.: ima izpit iz predvojaške
  12.      pregledávati  -am nedov. () star. pregledovati: pregledavati račune / pregledaval je vso okolico
  13.      prehítek  -tka m () knjiž. (časovna) prednost: dovolil jim je nekaj prehitka / ladja je imela eno uro prehitka je prehitela za eno uro // glagolnik od prehiteti: pri zidanju so se bali prehitka sosedov ◊ šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci; ofsajd
  14.      prejémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prejem: podpisati prejemno potrdilo / redko prejemni urad sprejemni urad
  15.      prekléstiti  -im dov., prekléščen (ẹ́ ẹ̄) ekspr. natepsti, pretepsti: doma so ga večkrat preklestili; preklestiti s palico
  16.      prekritizírati  -am dov. () kritično premisliti, oceniti: prvi je temeljito prekritiziral ta nauk
  17.      prelepíti  in prelépiti -im, tudi prelépiti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepljenjem a) prekriti: prelepiti izložbe, ograje s plakati; prelepiti stene s tapetami / ekspr. ulico so prelepili z reklamami b) zakriti: prelepiti del teksta / prelepiti odprtino s papirjem; pren., ekspr. afero so hoteli nekoliko prelepiti, pa jim ni uspelo 2. nalepiti na drugo mesto: sličico je prelepil nekoliko nižje prelépljen -a -o: z listki prelepljen kovček; odprtina ni zadelana, ampak samo prelepljena
  18.      premásten  -tna -o prid. (á) preveč masten: obilna in premastna hrana je zdravju škodljiva
  19.      premléti  -méljem dov., premêlji premeljíte (ẹ́) 1. z mletjem razdrobiti: premleti zrnje / meso je treba dobro premleti; hrana se v ustih prežveči in premelje / ekspr. dosti žita je že premlel // ponovno zmleti: tropine so premleli in namočili 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: pod točko razno so premleli njegov primer; to stvar bomo še podrobno premleli / premleli so vsako novico / v časopisih so to že stokrat premleli 3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat premlel dogodke zadnjih dni / vedno je vse dobro premlel, preden je odgovoril ● ekspr. danes smo premleli že trideset kilometrov prehodili; ekspr. počakaj, zdaj ti premeljem vse kosti zelo te bom pretepel premlét -a -o: dvakrat premleto meso; obravnavali so že premleta vprašanja; čutil se je kakor premlet ● ekspr. premlete fraze večkrat ponavljane
  20.      prenapénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prenapenjati: prenapenjanje vrvi, žice / prenapenjanje glasilk / tako prenapenjanje stvari se mu upira
  21.      prenosljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost prenosljivega: prenosljivost aparata / prenosljivost zvoka na daljavo ♦ jur. prenosljivost terjatev
  22.      prenôsnica  -e ž () žel. tirna naprava, ki omogoča prečno prestavljanje železniških vozil na vzporedni tir: čistiti prenosnice in kretnice
  23.      prenôsnik  -a m () teh. stroj med pogonskim in delovnim strojem za spreminjanje vrtilne hitrosti: okvara prenosnika / zobniški prenosnik ♦ strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota od enega toka snovi skozi tanko kovinsko steno k drugemu toku snovi
  24.      prenôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost prenosnega: prenosnost aparata, lutkovnega odra / prenosnost oblasti
  25.      prenóšen  -a -o prid. (ọ́) ki je predolgo nošen: prenošen otrok / redko obleka je prenošena ponošena, obrabljena

   2.402 2.427 2.452 2.477 2.502 2.527 2.552 2.577 2.602 2.627  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA