Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (2.401-2.425)



  1.      poevrópiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) prilagoditi evropskemu načinu življenja in mišljenja: poevropiti prebivalce; posamezniki so se poevropili
  2.      poezíja  -e ž () 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: gojiti poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza // pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij 2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine ● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik
  3.      pofántiti  -im dov.) ekspr. povzročiti, da kdo prevzame navade, lastnosti fantov: čisto so jo pofantili pofántiti se dorasti v fanta, postati fant: zelo zgodaj se je pofantil
  4.      pofašístiti  -im dov. ( ) uvesti fašizem ali fašistično ideologijo: pofašistiti državo / pofašistiti mladino; del inteligence se je pofašistil
  5.      pofilístriti  -im dov., pofilístren (í ) nav. slabš. narediti, povzročiti, da kdo postane filister: razmere so ga pofilistrile; kmalu se je tudi on pofilistril
  6.      pofílmati  -am dov. () nav. ekspr. prenesti s filmsko kamero na filmski trak: dogodek so tudi pofilmali / pofilmali so že dva njegova romana
  7.      pofilozofírati  -am dov. () ekspr. krajši čas razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: možje so še malo pofilozofirali in se razšli / rad bi malo pofilozofiral z njo se pogovoril
  8.      pofíniti  -im dov.) ekspr. narediti bolj fino, uglajeno, izbrano: družba ga je pofinila / pofiniti jezik z zakoni estetike / pijačo pofinimo z žličko ruma izboljšamo
  9.      pofôčkati  -am dov. () etn., pri skrivanju ob odkritju skritega udariti z roko po dogovorjenem mestu: ko ga je zagledal, je stekel k drevesu in ga pofočkal
  10.      pofôškati  -am dov. () etn., pri skrivanju ob odkritju skritega udariti z roko po dogovorjenem mestu: ko ga je zagledala, ga je hitro pofoškala
  11.      pofrancóziti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj francosko: pofrancoziti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu pofrancozili / pofrancoziti imena pofrancózen -a -o: pofrancozeni hrvaški plemič
  12.      pofrfotávati  -am nedov. () 1. večkrat, v presledkih zafrfotati: netopir je pofrfotaval nad sadovnjakom / zastave pofrfotavajo v vetru plapolajo, vihrajo 2. ekspr. lahkotno, urno tekati: dekle je pofrfotavalo po sobi sem in tja
  13.      pofrtíčiti se  -im se dov.) nav. 3. os., pog., ekspr. ne čisto posrečiti se, izjaloviti se: potica se ji je pofrtičila / načrt se jim je pofrtičil
  14.      pofúkati  -am dov. () vulg. opraviti spolno občevanje
  15.      pofúliti  -im dov., tudi pofulíla (ú ū) pog., ekspr. 1. vzeti, ukrasti: pofulil mu je denarnico; zavojček mu je pred nosom pofulil 2. v zvezi z jo naskrivaj oditi, pobegniti: pofulila sta jo, preden se je možakar vrnil
  16.      pofurlániti  -im dov.) narediti kaj furlansko: prebivalce so popolnoma pofurlanili / pofurlaniti vasi
  17.      pogáča  -e ž (á) 1. boljši, navadno maslen kruh: jesti pogačo; odrezati kos pogače // etn. tak kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvu: krstna pogača; ženitovanjska pogača ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača ♦ gastr. jed iz kvašenega, umešanega ali krhkega testa z različnimi nadevi, pečena v plasteh 2. agr. stisnjena krma iz ostankov rastlinskih snovi, navadno v obliki kolobarja: dajati živini pogače / oljna pogača
  18.      pogáčar  -ja m () agr. ploščato, rdeče zimsko jabolko: spraviti pogačarje za zimo
  19.      pogáčast  -a -o prid. (á) podoben pogači: predmet pogačaste oblike
  20.      pogáčica  -e ž (á) 1. manjšalnica od pogača: spekla je pogačice; odlomiti kos pogačice / skutina pogačica / pticam so vso zimo dajali lojene pogačice iz loja in mešanice zrnja 2. bot. gorska rastlina z rumenimi cveti in dlanasto deljenimi listi, Trollius europaeus: tod rastejo pogačice / kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita 3. ploščata kost v kolenu: ob padcu si je poškodoval pogačico; pogačica in stegnenica
  21.      pogáčka  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od pogača: otroci so jedli pogačke; speči pogačko ◊ obrt. pogačke klekljana čipka, katere vzorec ima obliko zavitega traku
  22.      pogágati  -am dov. (ā) 1. krajši čas se oglašati z glasom ga: raca se je ustavila in pogagala 2. slabš. potopiti se, utoniti: v neurju so vsi pogagali / naj le pogagajo, lopovi
  23.      pogajálec  -lca [c tudi lc] m () kdor se pogaja: pogajalci bodo imeli težko delo; pogajalci za ceno / sestanek egiptovskih in izraelskih pogajalcev so odložili; vojaški pogajalci / zastar. oba pogajalca sta bila s pogodbo zadovoljna pogodbenika
  24.      pogajálski  -a -o [s in ls] prid. () nanašajoč se na pogajalce ali pogajanje: pogajalski ton pogovorov
  25.      pogájanje 1 -a s (ā) glagolnik od pogajati1: medsebojno pogajanje dejstev ♦ psih. učenje na osnovi pogojnih refleksov

   2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA