Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
22 (2.377-2.401)
- poenostávljanje -a s (á) glagolnik od poenostavljati: poenostavljanje postopka; poenostavljanje življenja ♪
- poenostávljati -am nedov. (á) delati kaj preprosto, nezapleteno: izboljševati in poenostavljati izdelavo orodja / poenostavljati resničnost; stvari se preveč poenostavljajo poenostavljajóč -a -e: aktualistično, poenostavljajoče pisanje ♪
- poenostávljenje -a s (ȃ) glagolnik od poenostaviti: poenostavljenje načina življenja; poenostavljenje procesa ♪
- poenostávljenost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost poenostavljenega: neposrednost in pomenska poenostavljenost besedila; preprostost in poenostavljenost ♪
- poenôtenje -a s (ȏ) glagolnik od poenotiti: poenotenje knjižnega jezika; poenotenje načel, učne snovi / nasilno poenotenje je vzbudilo odpor ♪
- poenôtiti -im dov. (ō ȏ) narediti kaj enotno: poenotiti strokovne izraze; poenotiti učne načrte / prizadevali so si deželo notranje pomiriti in poenotiti // knjiž. združiti, povezati: osamljenost jih je poenotila; v težkih razmerah se ljudje poenotijo poenôten -a -o: navajanje avtorjev in del je v bibliografiji poenoteno ♪
- poenotováti -újem nedov. (á ȗ) enotiti: poenotovati prizadevanja poenotujóč -a -e: druži jih poenotujoča moč ♪
- poénter -tra m (ẹ́) lov. velik lovski pes bele barve z rumenimi, rjavimi ali črnimi lisami in kratko dlako: čistokrvni poenter ♪
- poentêr -ja m (ȇ) delavec, ki obračunava vrednost opravljenega dela: poenter in obračunovalec ♪
- poentêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od poentêr: poenterka in strojepiska ♪
- poét -a m (ẹ̑) knjiž. pesnik: v tej pesmi opeva poet naravo; bil je velik poet in filozof / ekspr. poet ljubezni ♦ lit. lirski, socialni poet ♪
- poetáster -tra m (á) knjiž. pesnikovalec, pesnikun: on ni poet, ampak le poetaster ♪
- poetésa -e ž (ẹ̑) knjiž. pesnica: pesnitev znane poetese ♪
- poétičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. 1. pesniški: tvoj jezik je poetičen; uporabljati poetična sredstva / poetični zanos / to so njegovi prvi poetični poskusi / poetični psevdonim ♦ lit. poetični realizem realistična književnost z vzvišeno idejo, temelječo na čustvovanju ter brez ostre družbene kritike; poetična drama drama, navadno v verzih, z izrazitimi lirskimi prvinami; poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina 2. zelo čustven: globoka poetična duša / preveč poetičen je // ki vzbuja nežna, prijetna čustva: poetična pesem / poetična narava, pokrajina poétično prisl.: poetično občutena recitacija pesmi; sam.: dojemanje poetičnega ♪
- poétičnost -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost poetičnega: poetičnost jezika / človek z močno poetičnostjo čustvenostjo ♪
- poétika -e ž (ẹ́) 1. lit. nauk o bistvu in oblikah besedne umetnine: poetika in metrika ∙ knjiž. v delu izpoveduje avtor svojo poetiko svoj pesniški nazor, odnos do umetnosti // navadno v zvezi normativna poetika, do 18. stoletja nauk o pesniških pravilih, zvrsteh in oblikah: obravnavati poetiko / Aristotelova Poetika 2. do 1848 peti razred šestletne gimnazije: tudi poetiko je uspešno končal ♪
- poetizácija -e ž (á) glagolnik od poetizirati: poetizacija človeka; poetizacija sveta / leposlovna poetizacija // kar je poetizirano: kljub vsem poetizacijam nas delo prepriča ♪
- poetízem -zma m (ȋ) lit. umetnostna smer v začetku 20. stoletja, zlasti v češki literaturi, ki daje prednost poetičnosti pred realnostjo ♪
- poetizíranje -a s (ȋ) glagolnik od poetizirati: poetiziranje mu je bilo v veselje / poetiziranje življenja ♪
- poetizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. olepševati, idealizirati: pisatelj v romanu poetizira srednji vek; poetizirati življenje 2. nedov. pesniti, pesnikovati: v mladosti je tudi on poetiziral poetizíran -a -o: poetizirana biografija pisatelja ♪
- poétka -e ž (ẹ̑) knjiž., redko pesnica: prebirati pesmi znane poetke ♪
- poetolóški -a -o prid. (ọ̑) knjiž. pesniški: poetološka iskanja ♪
- poétov -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. pesnikov: poetov opus; poetovo življenje ♪
- poétski -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. pesniški: poetske stvaritve / poetski izraz, jezik / poetsko razpoloženje poétsko prisl.: pesnik je snov poetsko preoblikoval ♪
- poevrópiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) prilagoditi evropskemu načinu življenja in mišljenja: poevropiti prebivalce; posamezniki so se poevropili ♪
2.252 2.277 2.302 2.327 2.352 2.377 2.402 2.427 2.452 2.477