Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (2.377-2.401)



  1.      poenostávljanje  -a s (á) glagolnik od poenostavljati: poenostavljanje postopka; poenostavljanje življenja
  2.      poenostávljati  -am nedov. (á) delati kaj preprosto, nezapleteno: izboljševati in poenostavljati izdelavo orodja / poenostavljati resničnost; stvari se preveč poenostavljajo poenostavljajóč -a -e: aktualistično, poenostavljajoče pisanje
  3.      poenostávljenje  -a s () glagolnik od poenostaviti: poenostavljenje načina življenja; poenostavljenje procesa
  4.      poenostávljenost  -i ž () lastnost, značilnost poenostavljenega: neposrednost in pomenska poenostavljenost besedila; preprostost in poenostavljenost
  5.      poenôtenje  -a s () glagolnik od poenotiti: poenotenje knjižnega jezika; poenotenje načel, učne snovi / nasilno poenotenje je vzbudilo odpor
  6.      poenôtiti  -im dov.) narediti kaj enotno: poenotiti strokovne izraze; poenotiti učne načrte / prizadevali so si deželo notranje pomiriti in poenotiti // knjiž. združiti, povezati: osamljenost jih je poenotila; v težkih razmerah se ljudje poenotijo poenôten -a -o: navajanje avtorjev in del je v bibliografiji poenoteno
  7.      poenotováti  -újem nedov.) enotiti: poenotovati prizadevanja poenotujóč -a -e: druži jih poenotujoča moč
  8.      poénter  -tra m (ẹ́) lov. velik lovski pes bele barve z rumenimi, rjavimi ali črnimi lisami in kratko dlako: čistokrvni poenter
  9.      poentêr  -ja m () delavec, ki obračunava vrednost opravljenega dela: poenter in obračunovalec
  10.      poentêrka  -e ž () ženska oblika od poentêr: poenterka in strojepiska
  11.      poét  -a m (ẹ̑) knjiž. pesnik: v tej pesmi opeva poet naravo; bil je velik poet in filozof / ekspr. poet ljubezni ♦ lit. lirski, socialni poet
  12.      poetáster  -tra m (á) knjiž. pesnikovalec, pesnikun: on ni poet, ampak le poetaster
  13.      poetésa  -e ž (ẹ̑) knjiž. pesnica: pesnitev znane poetese
  14.      poétičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. 1. pesniški: tvoj jezik je poetičen; uporabljati poetična sredstva / poetični zanos / to so njegovi prvi poetični poskusi / poetični psevdonim ♦ lit. poetični realizem realistična književnost z vzvišeno idejo, temelječo na čustvovanju ter brez ostre družbene kritike; poetična drama drama, navadno v verzih, z izrazitimi lirskimi prvinami; poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina 2. zelo čustven: globoka poetična duša / preveč poetičen je // ki vzbuja nežna, prijetna čustva: poetična pesem / poetična narava, pokrajina poétično prisl.: poetično občutena recitacija pesmi; sam.: dojemanje poetičnega
  15.      poétičnost  -i ž (ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost poetičnega: poetičnost jezika / človek z močno poetičnostjo čustvenostjo
  16.      poétika  -e ž (ẹ́) 1. lit. nauk o bistvu in oblikah besedne umetnine: poetika in metrika ∙ knjiž. v delu izpoveduje avtor svojo poetiko svoj pesniški nazor, odnos do umetnosti // navadno v zvezi normativna poetika, do 18. stoletja nauk o pesniških pravilih, zvrsteh in oblikah: obravnavati poetiko / Aristotelova Poetika 2. do 1848 peti razred šestletne gimnazije: tudi poetiko je uspešno končal
  17.      poetizácija  -e ž (á) glagolnik od poetizirati: poetizacija človeka; poetizacija sveta / leposlovna poetizacija // kar je poetizirano: kljub vsem poetizacijam nas delo prepriča
  18.      poetízem  -zma m () lit. umetnostna smer v začetku 20. stoletja, zlasti v češki literaturi, ki daje prednost poetičnosti pred realnostjo
  19.      poetizíranje  -a s () glagolnik od poetizirati: poetiziranje mu je bilo v veselje / poetiziranje življenja
  20.      poetizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. 1. olepševati, idealizirati: pisatelj v romanu poetizira srednji vek; poetizirati življenje 2. nedov. pesniti, pesnikovati: v mladosti je tudi on poetiziral poetizíran -a -o: poetizirana biografija pisatelja
  21.      poétka  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko pesnica: prebirati pesmi znane poetke
  22.      poetolóški  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. pesniški: poetološka iskanja
  23.      poétov  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. pesnikov: poetov opus; poetovo življenje
  24.      poétski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. pesniški: poetske stvaritve / poetski izraz, jezik / poetsko razpoloženje poétsko prisl.: pesnik je snov poetsko preoblikoval
  25.      poevrópiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) prilagoditi evropskemu načinu življenja in mišljenja: poevropiti prebivalce; posamezniki so se poevropili

   2.252 2.277 2.302 2.327 2.352 2.377 2.402 2.427 2.452 2.477  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA