Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (2.301-2.325)


  1.      petošólka  -e ž (ọ̑) učenka petega razreda: četrtošolke in petošolke // nekdaj učenka petega razreda gimnazije: zaljubljena petošolka ♪
  2.      pigméjec  -jca m (ẹ̑) 1. antr. pripadnik črne rase majhne rasti, ki živi zlasti v centralni Afriki: pigmejci se preživljajo zlasti z lovom 2. knjiž. človek nenormalno majhne rasti; pritlikavec: bil je čokat pigmejec; pren. duhovni, politični pigmejci ♪
  3.      pilárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje pil: pilarna in nožarna ♪
  4.      pirít  -a m (ȋ) min. rudnina kubični železov sulfid, železov kršec: pridobivanje žveplene kisline iz pirita ♪
  5.      piríten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pirit: piritna ruda / piritni koncentrat ♪
  6.      pírjevica  -e ž (í) agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati pirjevico ♪
  7.      pírnica  -e ž (ȋ) bot. rastlina z dolgimi, razraslimi korenikami in cveti v klasih, Agropyrum: med koruzo je rasla pirnica / plazeča pirnica ♪
  8.      piro...  ali píro... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na ogenj: piroforen, pirohidroliza, pirometer, pirotehnika ♪
  9.      piróg  -a m (ọ̑) zlasti v ruskem okolju pecivo iz kvašenega ali maslenega testa z različnimi nadevi: k čaju so ponudili sladke piroge; pirogi z mesom, ribami, zeljem; pirogi s sirom ♪
  10.      piróga  -e ž (ọ̄) zlasti v azijskem in južnoameriškem okolju preprost čoln iz enega debla: potovati s pirogo; piroga z razpetimi jadri ♪
  11.      piroksén  -a m (ẹ̑) min. rudnina nitasti kalcijev, magnezijev, železov silikat: pirokseni in amfiboli / glinični piroksen ♪
  12.      piroluzít  -a m (ȋ) min. rudnina manganov dioksid, rjavi manganovec ♪
  13.      piromán  -a m (ȃ) kdor je bolezensko nagnjen k požiganju: ugotovili so, da je požigalec piroman ♪
  14.      pisún  -a m (ȗ) slabš. pisatelj, pisec: pisuni po tujih časopisih so blatili našo ureditev; ne verjemi vsakemu pisunu in čvekaču; buržoazni, predrzni pisuni // slab, nekvaliteten pisatelj, pisec: novelo je napisal neki zakotni pisun ♪
  15.      plàc  pláca m (ȁ á) nižje pog. 1. prostor, kraj: poznal je plac, kjer raste veliko gob / daj mi malo placa 2. trg, zlasti živilski: kupiti na placu ♪
  16.      planíka  -e ž (í) gorska rastlina z belimi dlakavimi zvezdastimi cveti: odtrgati planiko; šopek planik; planike in murke ♪
  17.      platinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati kovino s tanko plastjo platine: platinirati kontaktne površine ♪
  18.      plebéjec  -jca m (ẹ̑) 1. pri starih Rimljanih pripadnik preprostega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja: upor plebejcev; plebejci in patriciji 2. nav. ekspr., v razredni družbi pripadnik enega od socialno nižjih družbenih slojev: bil je plebejec, ki se je dokopal do premoženja ♪
  19.      pléskanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pleskati, slikati: pleskanje pohištva / pleskanje sobe ♪
  20.      plímen  -mna -o (ȋ) pridevnik od plima: plimni valovi ♪
  21.      plodóven  tudi plódoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) knjiž., redko plodov: plodovne stene ♪
  22.      plútast  -a -o prid. (ú) plutovinast: plutasti izdelki ♪
  23.      pobírek  -rka m (ȋ) knjiž. paberek: na njivah je ostalo nekaj pobirkov / zgodovinski pobirki ♪
  24.      pobirokrátiti  -im dov. (á ȃ) nav. slabš. uvesti birokratizem: pobirokratiti poslovanje ♪
  25.      pobíti  -bíjem dov., pobìl (í ȋ) 1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili 2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla ∙ ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli 4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna // nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo 5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil 6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila pobíti se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: otrok je padel in se pobil; pobiti se po glavi pobít -a -o: bil je utrujen in pobit; pobite živali; pobita polja; prisl.: pobito hoditi ♪

   2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA