Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (2.152-2.176)



  1.      nikotinízem  -zma m () med. zastrupljenost, zastrupljenje z nikotinom
  2.      nikotínov  -a -o prid. () nanašajoč se na nikotin: nikotinov ostanek v pipi ♦ kem. nikotinova kislina nikotinska kislina
  3.      nikotínski  -a -o prid. () nanašajoč se na nikotin: nikotinski izvleček / nikotinski madež ♦ kem. nikotinska kislina organska kislina, dobljena z oksidacijo nikotina nikotínsko prisl.: nikotinsko rumeni prsti
  4.      nílski  -a -o prid. () nanašajoč se na Nil: nilska struga ♦ geogr. nilski katarakti; zool. nilski povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; nilski krokodil nílsko prisl.: nilsko zelena barva
  5.      nímanič  -a m () knjiž. revež, siromak: takrat je bil še nimanič
  6.      nímb  tudi nímbus -a m () knjiž. svetniški sij, gloriola: glavo obdaja nimb; zlati nimb / obdajal ga je nimb nepremagljivega junaka; izgubil je nimb nezmotljivosti
  7.      nimbostrátus  -a m, mn. nimbostráti tudi nimbostrátusi () meteor. nizek slojast oblak, iz katerega dežuje, sneži: oblaki so se zgostili v nimbostratus
  8.      nímfa  -e ž () 1. v grški mitologiji lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi: v teh gozdovih so živeli satiri in nimfe / gozdne, vodne nimfe 2. knjiž., ekspr. lepo, mlado dekle: ni mogel pozabiti nimfe z Bleda ◊ zool. ličinka, ki se brez zabubljenja spremeni v razvito žuželko
  9.      nimfomaníja  -e ž () med. bolezensko povečana spolna sla žensk po moških: nagibala se je k nimfomaniji
  10.      nimfománka  -e ž () med. ženska z bolezensko povečano spolno slo po moških: bila je nimfomanka
  11.      nítramonkál  -a m (-) agr. umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij
  12.      nocój  prisl. (ọ́) v noči ali večeru a) ki je, še traja: nocoj mu je boljše; samo nocoj še potrpi; odloži za nocoj skrbi b) ki bo prišel: nocoj bo poslovilna večerja; za nocoj je obljubil, da pride; star. nocoj to noč odrinemo c) ki je minil: nocoj je že spet pil; prav nocoj so se posveti končali
  13.      noríti  -ím nedov. ( í) ekspr. spravljati v veliko zmedenost, v zmoto: kaj me noriš; ne nori ljudi z lepimi besedami / strah pred življenjem ga nori ∙ ekspr. noriti dekleta, fante vzbujati, povzročati ljubezensko vznemirjenost
  14.      nótranjeavstríjski  tudi notránjeavstríjski -a -o prid. (ọ́-; -) nekdaj nanašajoč se na južni del habsburškega ozemlja, katerega jedro so tvorile Štajerska, Koroška in Kranjska: notranjeavstrijske dežele ♦ zgod. notranjeavstrijska dvorna komora
  15.      novorojênec  -nca m (é) knjiž. novorojenček: oprema za novorojenca
  16.      núnski  -a -o prid. () nanašajoč se na nune: nunsko oblačilo, pokrivalo / nunska cerkev / hoditi v nunsko šolo
  17.      obdáčiti  -im dov.) nar. vzhodno obdavčiti: zmerno obdačiti dohodke
  18.      obglódati  -am tudi -glójem, tudi obglôdati -am dov., obglódaj obglódajte tudi obglóji obglójite tudi obglôdaj obglôdajte tudi obglodájte; tudi obglodála (ọ́; ó) z glodanjem odstraniti del česa: obglodati koren; obglodati skorjo kruha / obglodati kost // z glodanjem načeti, poškodovati: zajci obglodajo drevesca
  19.      objésti  -jém dov., 2. mn. objéste, 3. mn. objedó tudi objéjo; objéj in objèj objéjte; objédel objédla, stil. objèl objéla (ẹ́) z grizenjem načeti, poškodovati: koza je objedla grm; gosenice so objedle zelje / zastar. psi so objedli tujca ogrizli objésti se star. preobjesti se: krava se je objedla, zato jo napenja objéden -a -o: od lisic objedeno truplo
  20.      obléganec  -nca m (ẹ̑) kdor je oblegan: oblegancem je začelo primanjkovati hrane
  21.      obléganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od oblegati: obleganje gradu / obleganje prodajalca
  22.      oblégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. biti razporejen okrog branjenega mesta, objekta in si prizadevati osvojiti ga: oblegati mesto, trdnjavo / publ. silovito so oblegali vrata nasprotnika, toda gola niso mogli dati 2. ekspr. v velikem številu stati, prerivati se okrog česa, pred čim z določenim namenom: ljudje so oblegali blagajno kina / novinarji so oblegali delegacijo z vseh strani 3. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem si prizadevati pridobiti koga za kaj: toliko časa je oblegal očeta, da mu je dal denar / oblegati koga s prošnjami oblégan -a -o: oblegano mesto
  23.      oblegoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor oblega: oblegovalci so zavzeli trdnjavo / ekspr. vztrajni oblegovalci deklet
  24.      oblegoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na obleganje: oblegovalna taktika / oblegovalna armada / oblegovalni oven v starem in srednjem veku vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov
  25.      obléka  -e ž (ẹ̑) 1. izdelek ali skupek izdelkov iz blaga, usnja, ki pokriva telo: sešiti obleko; sleči obleko; arabska, baročna obleka; svilena, volnena obleka / delovna, kopalna, športna obleka; dvodelna obleka; poletna, zimska obleka; potapljaška, vesoljska obleka; obleka za doma; obleke po meri narejene za določeno osebo 2. oblačilo, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa a) moškega: pomeril je več oblek, preden je eno kupil / moška obleka b) ženske: šivilja ji dela, šiva novo obleko; obleka in kostim / dolga večerna obleka ki sega (skoraj) do tal; plesna obleka; srajčna obleka / ženska obleka 3. ed. oblačila, ki se nosijo navadno nad spodnjim perilom: tu prodajajo obleko, tam pa spodnje perilo / omara za obleko 4. ekspr., s prilastkom zunanja podoba, videz: časopis je dobil novo obleko; odeti etiko v religiozno obleko ● ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; ekspr. kos ima lepo črno obleko perje; ekspr. po dveh letih je spet oblekel civilno obleko postal civilist; ekspr. metati obleko nase, s sebe hitro se oblačiti, slačiti; ekspr. skočiti v obleko hitro se obleči; šalj. bila je v Evini obleki naga, gola; knjiž. slovenski duh v latinski obleki izražen v latinskem jeziku; obleka naredi človeka kdor se lepo, izbrano oblači, dobi večji ugled, naredi boljši vtis

   2.027 2.052 2.077 2.102 2.127 2.152 2.177 2.202 2.227 2.252  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA