Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (1.902-1.926)


  1.      malocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima malo cvetov: malocvetna cvetlica // ki ima majhne cvete: malocvetne in velikocvetne begonije ◊ bot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum ♪
  2.      málva  -e ž (ȃ) vrtn. okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti; slezenovec ♪
  3.      maniheízem  -zma m (ȋ) rel. nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega: nastanek maniheizma ♪
  4.      márec  -rca m (á) tretji mesec v letu: razstava bo odprta od prvega do petega marca; v (mesecu) marcu bomo delali v vinogradu / (meseca) marca že cvetejo nekatere rože / osmi marec dan žena ♪
  5.      maróga 1 -e ž (ọ́) lisa, navadno temnejša: na steni so se delale maroge; bela mačka z rumenimi in rjavimi marogami / hrbet je bil poln marog od udarcev ∙ star. sončne maroge sončne pege // zastar. napaka, madež: svoje dolžnosti je opravljal redno in brez vsake maroge; baharija je huda maroga tega človeka ◊ les. furnir z marogami z nenavadno obarvanimi ali oblikovanimi mesti; med. mrtvaška maroga mrliška lisa ♪
  6.      maskíranje  -a s (ȋ) glagolnik od maskirati: maskiranje obraza ♪
  7.      matemátik  -a m (á) strokovnjak za matematiko: slaven matematik / gimnazija je razpisala mesto matematika / žarg., šol. najboljši matematik v razredu ♪
  8.      mazáč  -a m (á) 1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: stroj je popravljal neki mazač; pomoči ni iskal pri zdravnikih, ampak pri domačih mazačih / novinarski mazač 2. slabš. slikar: mazač je razstavil svoje delo kot umetnino; jezil se je, da mazaču ne da hčere 3. redko mazalec: napravil je izpit za mazača na ladji ● slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik ♪
  9.      mèdceličnína  -e ž (ȅ-ȋ) biol. snov, ki napolnjuje medcelični prostor: celice izločajo medceličnino / kostna medceličnina ♪
  10.      mèdcelínski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki je, poteka med celinami: medcelinski zračni prevoz; medcelinske proge / medcelinski stiki / medcelinska raketa raketa, ki lahko doseže drugo celino ♪
  11.      mèdcónski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) šport. ki je, poteka med conami, področji: medconska tekma ♦ šah. medconski turnir turnir med več conami za prvenstvo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo ♪
  12.      mèdčeljústnica  -e ž (ȅ-ȗ) anat. parna kost vretenčarjev med zgornjima čeljustnicama: zrasla medčeljustnica ♪
  13.      mèdčlovéški  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki je, obstaja med ljudmi: medčloveški odnosi; medčloveška razmerja; medčloveško zbliževanje ♪
  14.      meddóbje  -a s (ọ̑) knjiž. čas med dvema določenima, navadno značilnima dobama: to se je godilo v meddobju dveh vojn; sledilo je zanimivo meddobje v umetnostni zgodovini / vse življenje je bila z materjo, če izvzamemo kratko meddobje njenega zakona ♪
  15.      mèddrúštven  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje ♪
  16.      mèddržáven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki je, poteka med državami: meddržavni dogovori / meddržavni odnosi; meddržavne pogodbe; meddržavna meja meja med državama, državami ♦ jur. meddržavno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami; šport. meddržavna tekma tekma med reprezentancami dveh ali več držav ♪
  17.      mèddržávnopráven  -vna -o prid. (ȅ-á-ā) jur. mednarodnopraven: meddržavnopravni predpisi / meddržavnopravne obveznosti ♪
  18.      meddvérje  -a s (ẹ̑) prostor med vhodnimi in notranjimi vrati, zlasti v javnih poslopjih: iz meddverja je bilo slišati hrupne glasove; prostorno meddverje // manjši prostor med dvojnimi vrati: v meddverje so postavili knjižno omarico ♪
  19.      mednárodnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na mednarodno politiko: mednarodnopolitični odnosi / vprašanje je v mednarodnopolitičnem pogledu zelo zapleteno ♪
  20.      meglíti  -ím [mǝg] nedov., meglì in mègli (ȋ í) delati kaj nejasno, motno: dim, prah megli ozračje / solze so ji meglile oči; pren., knjiž. njegova izjava megli že tako zapleten položaj; misli se mu meglijo ∙ solze ji meglijo pogled zaradi solznih oči vidi nejasno, nerazločno; knjiž. strah ji je meglil razsodnost povzročal, da ni mogla razsodno misliti; žganje mu megli razum povzroča, da ne more logično misliti, trezno presojati ♦ voj. delati, povzročati umetno meglo meglíti se postajati meglen: dolina se megli; brezoseb. zunaj se je začelo megliti ● knjiž. v daljavi se meglijo gore so nejasno zaznavne, vidne; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo ♪
  21.      meketánje  -a s (ȃ) glagolnik od meketati: meketanje koz / dovolj imam tvojega meketanja ♪
  22.      meni  gl. menu ♪
  23.      mero...  prvi del zloženk nanašajoč se na mero: merodajen, meroslovje ♪
  24.      meščánskost  -i ž (ȃ) miselnost, lastnosti meščanov: v njihovi rodbini je tradicija meščanskosti že stara / ozka meščanskost te ustanove ga je dušila ♪
  25.      metilén...  prvi del zloženk (ẹ̑) kem. nanašajoč se na dvovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom dveh atomov vodika: metilenjodid, metilenklorid ♪

   1.777 1.802 1.827 1.852 1.877 1.902 1.927 1.952 1.977 2.002  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA