Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (1.877-1.901)



  1.      lístanje  -a s () glagolnik od listati: slišalo se je glasno listanje / listanje je premalo, treba je počasi brati; listanje po slovarju
  2.      lístarica  -e ž () nav. mn., zool. žuželke, katerih ličinke se hranijo z listi, Tenthredinidae
  3.      lístast  -a -o prid. () podoben listu: listasti okraski; škrge so listast organ ♦ min. listasta zgradba rudnine
  4.      lístati  -am nedov. () obračati liste (knjige, zvezka): listal je časopis, ne da bi ga bral; vzel je knjigo in listal po njej; glasno listati / listati po papirjih na mizi // na hitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste: rad listam po starih knjigah; dolgo je listal po reviji in iskal podatek; pren., knjiž. listala je po knjigi svojih spominov lístati se 1. knjiž., redko poganjati liste: drevo se že lista 2. gastr. biti, nastopati v tankih listih, plasteh: namazati testo z maščobo, da se lepo lista
  5.      lístavec  -vca m () nav. mn. listnato drevo: gozd, les listavcev; listavci in iglavci / zimzeleni listavci ♦ gozd. mehki, trdi listavci z mehkim, trdim lesom
  6.      lístovka  -e ž () vrtn. prst iz preperelega listja: dodati rastlini nekoliko listovke; listovka in igličevka ◊ tekst. del statev, ki služi za usklajeno, izmenično premikanje listov
  7.      ljubímka  -e ž () ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim: knez in njegova ljubimka ◊ gled. igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb
  8.      ločítev  -tve ž () glagolnik od ločiti: a) ločitev rude od jalovine / ločitev cerkve od države; ločitev sodstva od uprave / publ. ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine b) po ločitvi se je preselil v drug kraj; tožba za ločitev; vzrok za ločitev / ločitev zakona c) ločitev od dekleta je bila težka; ločitev od domačega kraja / ne jokaj, ločitev bo kratka ne bova dolgo ločenavznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločitijur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi
  9.      lokomotívski  -a -o prid. () nanašajoč se na lokomotivo: lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik ♦ strojn. lokomotivski parni kotel
  10.      lopútanje  -a s (ū) glagolnik od loputati: odvaditi otroka loputanja z vrati / slišati loputanje vrat / loputanje valov ob čoln
  11.      lubádarka  -e ž () gozd. drevo, v katerem so lubadarji: posekati lubadarke / izdelati več tisoč lubadark hlodov iz takih dreves
  12.      lúmpenproletariát  -a [pǝn] m (-) nav. slabš., zlasti v razredni družbi propadli ljudje iz različnih družbenih razredov in slojev: lumpenproletariat velemest
  13.      lúženje  -a s (ū) glagolnik od lužiti: luženje hrastovine / luženje nikljevih rud / postopek pri luženju svinjskih kož
  14.      magazinírati  tudi magacinírati -am dov. in nedov. () redko uskladiščiti: magazinirati pošiljko moke
  15.      máhovec  -vca m () zool. s puhom porasel ptičji mladič: gnezdo, polno mahovcev
  16.      mahóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na máh: mahovna ruša / mahovna tla ♦ gozd. mahovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo tik nad tlemi
  17.      mahovína  -e ž (í) blazina, pas mahu, mah: iti bos čez mahovino; ležati na mahovini; mehka mahovina / z mahovino obraščen zid
  18.      mahovínast  -a -o prid. (í) porasel z mahom: mehka mahovinasta tla
  19.      mahovít  -a -o prid. () porasel z mahom: mahovita skala; mahovita tla
  20.      mahóvje  -a s (ọ̑) blazina, pas mahu, mah: sesti na mahovje; z mahovjem porasli zidovi
  21.      máhovka  -e ž () vrtn., navadno v zvezi roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa: posaditi rožo mahovko
  22.      máhovnat  -a -o prid. () nanašajoč se na máh: mahovnata ruša / mahovnata skala; mahovnata tla / perje ni bilo več mahovnato
  23.      mahóvnica  -e ž (ọ̑) bot. grmičasta zimzelena rastlina z užitnimi rdečimi jagodami, ki raste na barjih, Oxycoccus: tam rastejo mahovnice / nabirati mahovnice; mezga iz mahovnic ◊ vet. mahovnice kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog
  24.      mahovnják  -a m (á) nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju, Bryozoa
  25.      mákovica  -e ž (ā) nar. vzhodno 1. makova glavica: streti makovico 2. makova potica

   1.752 1.777 1.802 1.827 1.852 1.877 1.902 1.927 1.952 1.977  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA