Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (177-201)


  1.      blízu  prisl., blížje in blíže (í) 1. izraža majhno razdaljo, ant. daleč: a) pri mirovanju: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; redko mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od) bližje natančneje b) pri premikanju: priti blizu; stopiti bližje k oknu; najbližje ima do Kranja / prihaja bližje in bližje; čedalje, malo, še bližje ∙ prišli so od blizu in daleč od vsepovsod; sprl se je z nami, pa ga ni več blizu ne prihaja k nam; ne dá nikomur blizu je nedostopen; nihče mu ne more blizu je na takem položaju, da mu nihče ne more škodovati s svojo kritiko 2. izraža majhno časovno oddaljenost: poldne, pomlad je blizu; čas odločitve je blizu / predramil se je blizu pred polnočjo 3. s čustvenim dajalnikom izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost: te države so nam zelo blizu in prijateljske; mati mu je bolj blizu kot oče; umetnini sta si notranje blizu / publ. to poroča tisk, ki je blizu vladi 4. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: hodila sta skupaj blizu dve leti; mesto ima blizu sto tisoč prebivalcev; tehta blizu dve kili / rod je blizu na tem, da izumre; redko govoril je blizu takole nekako; prim. bližji ♪
  2.      blízu  predl., primernik blížje in blíže (í) z rodilnikom 1. za izražanje majhne razdalje: delati blizu doma; vas blizu Metlike; stopiti bližje vrat / krogi blizu vlade / kako blizu sreče sem bil! 2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti: blizu jutra, smrti; žena je blizu poroda; načrt je blizu uresničenja / brez snega je bilo do blizu božiča; blizu osmih je; mož je že blizu tridesetih 3. redko za izražanje precejšnjega približevanja določeni polni meri: tehta že blizu centa ♪
  3.      bóbničen  -čna -o prid. (ọ̑) anat. nanašajoč se na bobnič v ušesu: bobnična votlina ♪
  4.      bógme  medm. (ọ̑) izraža podkrepitev trditve: bogme, dobro se držiš; za to se, bogme, pritožim; lepa pa je, bogme! ♪
  5.      bojéven  -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. bojen: bojevne oblike; organizirati bojevno vodstvo ♪
  6.      bólničarka  -e ž (ọ̑) ženska, ki poklicno streže bolnikom: izurjena bolničarka; šola za bolničarke / partizanska bolničarka ♪
  7.      bordírati  -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. delati borduro ♪
  8.      botániški  -a -o prid. (á) zastar. botaničen: botaniški vrt ♪
  9.      brahilogíja  -e ž (ȋ) lit. kratko, primerno zgoščeno izražanje ♪
  10.      bráv  -í ž (ȃ) star. ovce: pasti brav ♪
  11.      bregúše  -gúš ž mn. (ú ȗ) nar. bregeše ♪
  12.      brezčasóvnost  -i ž (ọ̄) knjiž., redko brezčasje: svet brezčasovnosti ♪
  13.      brezčásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez časti, poštenosti: brezčasten človek // redko sramoten, nečasten: brezčastna zadeva ♪
  14.      brezčástnež  -a m (ȃ) knjiž. človek brez časti, poštenosti: to so ničvredneži in brezčastneži ♪
  15.      brezčástnost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost brezčastnega človeka: brezčastnost izdajalcev / brezčastnost njegovega ravnanja ♪
  16.      brezčústven  -a -o prid. (ȗ) ki je brez čustev: brezčustven in hladen človek / brezčustvena otopelost ♪
  17.      brezčústvenost  -i ž (ȗ) lastnost brezčustvenega človeka: čudili so se njegovi brezčustvenosti ♪
  18.      brezčúten  -tna -o prid. (ū) 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik // ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža brezčútno prisl.: brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop ♪
  19.      brezčútje  -a s (ȗ) knjiž. stanje brezčutnega človeka: zdramiti se iz brezčutja / brezčutje omrtvičenega dela telesa ♪
  20.      brezčútnež  -a m (ȗ) brezčuten, neusmiljen človek: hladen brezčutnež ♪
  21.      brezčútnost  -i ž (ū) lastnost brezčutnega človeka: neusmiljena brezčutnost ljudi / polastila se ga je brezčutnost; brezčutnost do sreče ali nesreče / histerična brezčutnost kože ♪
  22.      brezkúžen  -žna -o prid. (ú ū) med. ki je brez kužnih klic: brezkužna gaza ♪
  23.      brezpôselnost  -i [sǝl] ž (ȏ) pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: brezposelnost v svetu narašča; odpraviti brezposelnost; boriti se proti brezposelnosti / akutna brezposelnost ♪
  24.      brezúpen  -pna -o prid., brezúpnejši (ū ȗ) ki ne vzbuja upanja: brezupen položaj; brezupna ljubezen; njegova bolezen je brezupna; vse prizadevanje je bilo brezupno / brezupen in pobit je hodil okrog / njene besede so bile brezupne ∙ ekspr. brezupen nered v poslovanju zelo velik brezúpno prisl.: brezupno gledati; dolgo in brezupno je jokala ♪
  25.      brigadír  -ja m (í) 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti // vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del 2. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir 3. v nekaterih državah poveljnik brigade 1 ♪

   52 77 102 127 152 177 202 227 252 277  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA