Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
22 (1.726-1.750) 
- kozêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na kozerje ali kozerijo: opisuje s kozersko gostobesednostjo; kozerska ironija kozêrsko prisl.: kozersko neprisiljeno podajanje zanimivih podrobnosti ♪
- kozíca -e ž (í) 1. okrogla nizka posoda za kuhanje, dušenje, praženje: cvreti v kozici; lonci in kozice // železna posoda na treh nogah za kuhanje: na ognjišču je stala kozica 2. obrt. vstavljeni del blaga v koraku pri hlačah, pod pazduho pri rokavih: vstaviti, všiti kozico; kozice pri rokavih ◊ čeb. priprava, na katero se odlaga satje ♪
- kozíca in kôzica -e ž (í; ó) nav. ekspr. manjšalnica od koza: pasti kozice / tesarska kozica ◊ zool. kozica močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja, Gallinago gallinago; kozice prosojni in rahlo bočno stisnjeni rakci tankih nog, ki živijo zlasti v morju, Natantia; jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti ♪
- kozičàv -áva -o prid. (ȁ á) redko nekoliko kozav: kozičav obraz / kozičav mož ♪
- kozíčka -e ž (í) manjšalnica od kozica, posoda: speči meso v kozički ♪
- kozína -e ž (í) knjiž. 1. usnje iz kozje kože; kozlovina: čevlji, plašč iz kozine 2. redko kozje meso: jesti kozino ♪
- kozíti se -ím se nedov. (ȋ í) nar. primorsko glasno jeziti se, razburjati se: za vsako malenkost se kozi in togoti / dekleta se kozijo glasno se smejejo, režijo ♪
- kózjak tudi kózjek -a m (ọ̑) kozji iztrebek: kurjak in kozjak ♪
- kozják -a m (á) hlev za koze: v kozjaku so imeli več koz ♪
- kráh -a m (ȃ) nižje pog. neuspeh, polom: doživeti finančni krah / vse vodi v moralni krah ♪
- krasítev -tve ž (ȋ) glagolnik od krasiti: krasitev dvorane; krasitev mesta za praznik / načini krasitve ♪
- kravína in krávina -e ž (í; ȃ) 1. usnje iz goveje kože: suknjič, škornji iz kravine / predelava kravine kravje kože 2. kravje meso: pečena kravina ♪
- krematórij -a m (ọ́) stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči: zgraditev krematorija; pokopališče s krematorijem ♪
- krétanje -a s (ẹ̄) glagolnik od kretati: kretanje kolone / neprisiljeno kretanje v družbi ♪
- krinolínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krinolino: krinolinska spodnjica / krinolinsko krilo ♪
- krivolòv -óva m (ȍ ọ̄) jur. lov ali ribolov brez predpisanega dovoljenja: kazen za krivolov ♪
- krmáča -e ž (á) zastar. svinja: krmača je povrgla ♪
- krokírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. s krokijem upodabljati: krokirati pokrajino ♪
- krotítelj -a m (ȋ) krotilec: krotitelj kač / krotitelj konj, psov ♪
- krotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od krotiti: krotitev podivjane živali / krotitev želja ♪
- krotíti -ím nedov. (ȋ í) delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti // nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja: gasilci so le s težavo krotili ogenj; krotiti divjanje vode / reko krotijo z nasipi; pren. krotiti upornike // nav. ekspr. obvladovati, zadrževati: krotiti jezo, strast; težko je krotil svoje želje; ni se mogel več krotiti / le s težavo je krotila smeh ● ekspr. kroti jezik zelo rad bi kaj povedal, pa molči; ne govori mnogo krotèč -éča -e: kroteč jezo je delal dalje ♪
- krotkosŕčen -čna -o prid. (ȓ) star. ponižen, krotek: krotkosrčen človek ♪
- krotkóst in krôtkost -i ž (ọ̑; ó) lastnost, značilnost krotkega: krotkost jagnjet / raba peša krotkost mu je bila prirojena ♪
- króton -a m (ọ̑) vrtn. lončna rastlina z različno pisanimi listi, Codiaeum: presaditi kroton ♪
- krotovíca -e ž (í) star. 1. oteklina, modrica: po hrbtu je imel krotovice 2. vozel, zanka: krotovica na volni / v blagu so bile vtkane krotovice ◊ tekst. vozlu podobna tvorba na niti, preji, ki nastane zaradi premočnega, nepravilnega vitja ♪
1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 
