Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
22 (1.627-1.651)
- járček 1 -čka m (ā) koštrunček, bacek: zaklati jarčka ♪
- jávnoupráven -vna -o prid. (á-á) nanašajoč se na javno upravo: javnoupravne funkcije ♪
- jávor -a in -ja m (á) gozdno drevo s širokimi, dolgopecljatimi listi in belim lesom: visoki javori; bukve in javori / pog. miza iz javora javorovega lesa ♦ bot. beli javor s peterokrpimi, neenakomerno nazobčanimi listi, Acer pseudoplatanus; ostrolistni javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides; trokrpi javor s trokrpimi, celorobimi listi, Acer monspessulanum; les. tičji javor furnir iz javorovega lesa z vzorcem, podobnim ptičjim očem ali ikram ♪
- javorína in jávorina -e ž (í; á) redko javorovina: miza iz javorine ♪
- jávorje -a s (á) javorov gozd: bukovje in javorje ♪
- jávorov in jávorjev -a -o prid. (á) nanašajoč se na javor: javorov les, list / javorova miza ♪
- javorovína in jávorovina tudi javorjevína in jávorjevina -e ž (í; á) javorov les: žlice iz javorovine ♪
- jávorovje tudi jávorjevje -a s (á) javorov gozd: nima dosti gozda, le nekaj bukovja in javorovja / mlado javorovje javorovo drevje ♪
- jávsk -a m (ȃ) redko javkanje, javskanje: vrišč in javsk žensk ♪
- jávskanje -a s (ȃ) glagolnik od javskati: zaslišati javskanje / pritajeno javskanje psa ♪
- jávskati -am nedov. (ȃ) 1. ekspr. javkati: javskal je, kot da bi ga kdo tepel / pes je cvilil in javskal pred vrati 2. slabš. tožiti, tarnati: drugega ne zna kot javskati; javska, da mu nihče ne pomaga ♪
- jêdrost -i ž (é) knjiž. 1. čvrstost, krepkost: jedrost lic / jedrost slovenskega ljudstva / jedrost semena 2. nazornost, sočnost: jedrost izraza ♪
- jenjávati -am nedov. (ȃ) raba peša nehavati, ponehavati: burja jenjava; vročina jenjava ♪
- jétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki ima jetiko: jetičen človek; jetična žival / jetična rdečica na licih 2. ekspr. šibek, slaboten: jetična drevesca; jetično zelenje / to je jetičen spis ♪
- jezóven -vna -o (ọ̄) pridevnik od jez, pregrada: jezovni stebri; jezovna zgradba ♪
- jóta -e ž, tudi neskl. (ọ̑) deveta črka grške abecede: napisati joto ♪
- júnčji -a -e prid. (ū) nanašajoč se na junce: junčje meso / junčje usnje ♪
- júžiti se -im se nedov. (ú ȗ) brezoseb., knjiž. postajati pod vplivom južnega vetra topleje: po novem letu se je južilo ♪
- kadmírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. prekrivati kovino s tanko plastjo kadmija: kadmirati kovinske dele proti rji kadmíran -a -o: kadmirani vijaki ♪
- kakofóničnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost kakofoničnega: kakofoničnost skladbe / kakofoničnost stavka ♪
- kalíti 2 -ím nedov. (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo ♦ metal. površinsko kaliti kalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo ♪
- kalíti 3 -ím nedov. (ȋ í) poganjati kal(i): pšenica kali; ekspr. vse že kali in brsti / semena so že začela kaliti / v topli kleti začne krompir kaliti poganjati cimo; pren., pesn. seme zla kali // knjiž. biti, nastajati: v njem kali sovraštvo ♪
- kalív tudi kaljív -a -o prid. (ȋ í) ki ima sposobnost, da (vz)kali: kalivo seme, zrno ♪
- kalívec 1 -vca m (ȋ) ekspr. kdor kali (normalen potek česa): vse kalivce so odstranili s konference / kazen za kalivce (nočnega) miru ♪
- kalívec 2 -vca m (ȋ) delavec, ki kali kovinske predmete: visokokvalificirani kalivec ♪
1.502 1.527 1.552 1.577 1.602 1.627 1.652 1.677 1.702 1.727