Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
22 (1.602-1.626)
- izpodglódati -am tudi -glójem tudi izpodglôdati -am tudi spodglódati -am tudi -glójem tudi spodglôdati -am dov., izpodglódaj izpodglódajte tudi izpodglóji izpodglójite tudi izpodglôdaj izpodglôdajte tudi izpodglodájte tudi spodglódaj spodglódajte tudi spodglóji spodglójite tudi spodglôdaj spodglôdajte tudi spodglodájte; tudi izpodglodála tudi spodglodála (ọ̑; ó) z glodanjem od spodaj poškodovati, uničiti: miš izpodgloda korenine; izpodglodati drevo / vlaga je izpodglodala barako izpodglódan tudi izpodglôdan tudi spodglódan tudi spodglôdan -a -o: izpodglodano drevo ♪
- izpodgrísti -grízem tudi spodgrísti -grízem dov. (í) z grizenjem od spodaj poškodovati, uničiti: rovka izpodgrize korenine; termiti lahko izpodgrizejo stavbo ♪
- izpodjéda tudi spodjéda -e ž (ẹ̑) kraj, prostor, ki nastane zaradi izpodjedanja zemlje: te živalce se skrivajo v tolmunih in izpodjedah; skalne izpodjede ♪
- izpodjédanje tudi spodjédanje -a s (ẹ́) glagolnik od izpodjedati: izpodjedanje korenin / izpodjedanje zemlje / izpodjedanje ugleda ♪
- izpodjédati -am tudi spodjédati -am nedov. (ẹ́) 1. z jedenjem, grizenjem od spodaj delati škodo, uničevati: črv izpodjeda korenine ∙ ekspr. delo v rudniku mu izpodjeda zdravje kvari, uničuje 2. s trajnim, močnim tokom od spodaj odstranjevati: voda izpodjeda breg 3. ekspr. s prikritim, zahrbtnim delovanjem povzročati komu škodo: v službi ga izpodjedajo; izpodjedati drug drugega / izpodjedati komu ugled ♪
- izpodrezávati -am in spodrezávati -am nedov. (ȃ) izpodrezovati: izpodrezavati korenine; izpodrezavati z nožem ♪
- izpraznítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izpraznitev stanovanjskih, poslovnih prostorov: izpraznitveni nalog / izpraznitveni rok ♪
- izrájati se -am se nedov. (á) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izraja; nekatera ljudstva so se izrajala in propadala 2. spreminjati se na slabše sploh: ideja se izraja v doktrino ♪
- izranžírati -am dov. (ȋ) žarg., žel. dati, izločiti iz prometa: izranžirali so nekaj vagonov izranžíran -a -o: izranžirano vozilo / ekspr. to so stari, izranžirani ljudje ♪
- izráslek -a [lǝk] m (ȃ) redko izrastek: izraslek na drevesu ♪
- izrástek -tka m (ȃ) 1. kar zraste, požene na čem: porezati nepotrebne izrastke na deblu; dlakast, kožnat, nitast, roževinast izrastek; kljunu podoben izrastek; pren. Karavanke segajo s svojimi izrastki še daleč v ravnino ♦ biol. izrastki živčnih celic // kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: odstraniti izrastke na koži, rastlini 2. ekspr. (škodljiva) posledica: sedanje stanje je izrastek gospodarske, socialne in duhovne zaostalosti ♪
- izrásti -rástem in -rásem dov., izráščen (á) rastoč priti iz česa: izrasti iz kosti, kože / dve smreki sta izrastli iz ene korenine pognali, zrasli; pren., knjiž. Prešernova poezija je izrastla iz domačih tal; prim. zrasti ♪
- izrastlína in izraslína -e ž (í) kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: izrastlina na drevesu; bolečine zaradi izrastlin na hrbtu ♦ med. artritična izrastlina ♪
- izravnálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izravnavo, izravnavanje: izravnalna naprava / za izravnavo neravnega poda uporabljamo izravnalne mase ♦ ekon. izravnalni sklad sklad, ki omogoča izravnavanje cen na domačem tržišču s cenami na tujem tržišču ♪
- izravnálnik -a m (ȃ) obrt. priprava za izravnavanje navadno z malto ometane površine: zidarski izravnalnik ◊ grad. vodnjaku podobna posoda pri hidroelektrarni za izravnavanje pritiska pri hipni spremembi dotoka vode k turbini ♪
- izravnánje tudi zravnánje -a s (ȃ) glagolnik od izravnati: izravnanje tal / izravnanje krivine / izravnanje plačilne bilance; prim. zravnanje ♪
- izravnánost tudi zravnánost -i ž (á) lastnost, značilnost izravnanega: socialna izravnanost / izravnanost tekmovalcev / za orkester je značilna izravnanost instrumentov ♪
- izróden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na izroditev: izrodni znaki; izrodne oblike ◊ bot. izrodna zlatica gorska rastlina z rumenimi cveti, ki ima ob cvetenju en ali dva ledvičasta lista, Ranunculus hybridus ♪
- izstrádanje -a s (á) glagolnik od izstradati: polastiti se trdnjave z izstradanjem oblegancev ♪
- iztískanje -a s (í) glagolnik od iztiskati: iztiskanje olja iz semen; iztiskanje zraka iz cevi / iztiskanje limon ♪
- izvájanje -a s (ā) 1. glagolnik od izvajati: a) izvajanje načrta, programa; izvajanje predpisov, sklepov; dosledno izvajanje zakona / izvajanje akrobacij / izvajanje kontrole b) izvajanje glasbenih del / izvajanje domače drame c) učitelj je prešel od razlaganja k izvajanju pravila; izvajanje zaključkov ♦ muz. hitrost, jakost izvajanja 2. nav. mn., publ. misel, dognanje: govornikova izvajanja so bila sprejeta z odobravanjem ♪
- izvlekljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izvleči: miza z izvlekljivo desko ♪
- izzvenévati -am nedov. (ẹ́) 1. približevati se koncu zvenenja: zadnji akordi izzvenevajo / v daljavi izzveneva zvonjenje; pren., knjiž. ekspresionizem je počasi izzveneval 2. knjiž., s prislovnim določilom končevati se s čim: skladba izzveneva v mirnih zvokih / publ. diskusija izzveneva v zahtevo, da je treba izrečene sklepe čimprej realizirati // z oslabljenim pomenom izraža stanje, lastnost, kot nakazuje določilo: pesnikov klic javnosti je izzveneval brez odmeva; roman izzveneva avtobiografsko; njegove besede izzvenevajo kot grožnja ♪
- jádrn 1 -a -o prid. (ȃ) star. (zelo) hiter: jadrn konj; jadrne kočije / jadrna vožnja jádrno prisl., knjiž., ekspr. hitro: jadrno bežati, dirjati / povedala je in jadrno odšla ♪
- jáka -a in -e stil. -ta m (ȃ) ekspr. neiznajdljiv, neroden človek: ti si pa res pravi jaka, kdaj bi bil že moral to narediti ∙ ekspr. hočeš me na ta način preslepiti. Ne boš, jaka! izraža pripravljenost na odpor, nasprotovanje ♪
1.477 1.502 1.527 1.552 1.577 1.602 1.627 1.652 1.677 1.702