Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

22 (151-175)


  1.      beladóna  -e ž (ọ̑) bot. strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti; volčja češnja: cvetoča beladona // farm. zdravilo iz te rastline: zdraviti z beladono ♪
  2.      belák  -a m (á) zastar. bel prašič ♪
  3.      belcánto  tudi belkánto -a [-lka-] m (ȃ) muz. italijanski način petja s poudarkom na lepoti tona: mojster južnjaškega belcanta; neskl. pril.: peti v belcanto slogu ♪
  4.      bélcebub  in belcebúb -a m (ẹ̑; ȗ) rel. poglavar hudobnih duhov: gladiti pot belcebubu ∙ bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim ♪
  5.      bélcen  -a -o [lcǝn tudi u̯cǝn] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belceni labodki; belcena roka ♪
  6.      bélče  -ta [tudi u̯č] m (ẹ̑) nar. zahodno belkasta žival, navadno konj; belec: belče se je pognal v dir ♪
  7.      bélček  -čka [tudi u̯č] m (ẹ̑) 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo ♪
  8.      bélčkan  -a -o [tudi u̯č] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belčkana hišica; belčkane roke ♪
  9.      bélec  -lca [za žival tudi u̯c] m (ẹ̑) 1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev 2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec 3. pog., slabš., redko belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane ♪
  10.      belorúščina  -e ž (ȗ) jezik Belorusov ♪
  11.      berljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere berljívo prisl.: berljivo napisan roman ♪
  12.      betón  -a m (ọ̑) gradbeni material iz cementa, peska in vode: mešati, pripravljati beton; oporniki iz betona // kar je iz betona: razbijati beton; kamor si pogledal, samo beton / spi na betonu na betonskih tleh ♦ grad. armirani beton ojačen z armaturo; lahki beton izdelan iz votličastega agregata; prednapeti beton pri katerem se z armaturo doseže pritisk, preden deluje obtežitev ♪
  13.      bícelj  -clja m (í) vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj ♪
  14.      bílingvístičen  -čna -o prid. (ȋ-í) ki zna in redno uporablja dva jezika; dvojezičen: bilingvističen pisatelj / bilingvistična šola ♪
  15.      biréta  -e ž (ẹ̑) kem. steklena cev z merilno lestvico in pipico za merjenje prostornine odtočene tekočine ♪
  16.      bíter  -tra m (ȋ) gastr. alkoholna pijača z okusom po grenkih zeliščih: piti biter ♪
  17.      blágor  -gra m (ȃ) 1. ed., s prilastkom duhovna in materialna korist: skrbeti za blagor domovine; javni, narodov blagor / telesni in duhovni blagor // nav. mn., star. dobrina: zbirati posvetne blagre / iron. vsako jutro uživa blagre mestnega prometa 2. ed., zastar. sreča, blagoslov: nad hišo počiva blagor nebes / žarg., lov. lovski blagor uspešen lov, obilen plen 3. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljnost nad srečo koga: blagor ti, da si zdrav; blagor mu, da ni poznal naših težav; blagor blagor jim, ker se jim ni treba pripravljati za izpit; blagor, trikrat blagor mu; star.: blagor se ti; blagor si ga tistemu, ki jo bo dobil ◊ rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka ♪
  18.      blebetáč  -a m (á) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je; veljal je za blebetača; neresen, površen blebetač ♪
  19.      blístavec  -vca m (í) zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi: blistavec je bil priljubljena vaba za lov postrvi ♪
  20.      blíšč  -a m (ȋ) 1. močna svetloba: blišč ognja me slepi; blišč sončnih žarkov // odbijanje iskreče se svetlobe: blišč biserov, ledenika 2. knjiž. razkošje, sijaj: nastopal je z vsem bliščem srednjeveškega vladarja; ne mara za zunanji blišč; pren. duhovitost in besedni blišč ♪
  21.      bliščáti se  -ím se tudi bliščáti -ím nedov. (á í) star. bleščati se: zvezde se bliščijo; vse se je bliščalo od zlata / mesto se blišči v daljavi bliščèč se -éča -e: bliščeče se bodalo; prim. bliščeč ♪
  22.      bliščáva  -e ž (ȃ) star. bleščava: sončna bliščava / bliščava snega ♪
  23.      bliščèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) star. bleščeč: bliščeči biseri; prim. bliščati se ♪
  24.      bliščôba  -e ž (ó) star. bleščava: žareča bliščoba; zlata bliščoba neba / bajna bliščoba soban ♪
  25.      blítva  -e ž (ȋ) pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek blitve // jed iz te rastline: kuhana blitva; blitva v solati ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA