Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (9.726-9.750)



  1.      imovínski  -a -o prid. () star. premoženjski: velika imovinska škoda / ugotoviti imovinsko stanje
  2.      imovít  -a -o prid., imovítejši () star. bogat, premožen: imovit kmet; bil je sin imovitih staršev
  3.      impála  -e ž () zool. gazela s temnimi lisami po hrbtu, stegnih, nad zadnjimi parklji, Aepyceros melampus: čreda impal
  4.      impedánca  -e ž () elektr. razmerje med izmenično napetostjo in tokom v električnem krogu
  5.      ímperativ  -a m () 1. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: izhajati iz družbenega imperativa; film ne ustreza sedanjim ideološkim imperativom; razorožitev postaja imperativ sedanjega časa / spoznati pisateljev notranji imperativ / z oslabljenim pomenom: inteligenca se je podredila revolucionarnim imperativom; publ. tam vlada imperativ boja za oblast // nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ ♦ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati 2. lingv. velelni naklon: stavek v imperativu // glagolska oblika za izražanje tega naklona; velelnik: uporabiti imperativ
  6.      ímperativen  in imperatíven -vna -o prid. (; ) nanašajoč se na imperativ: spoznati imperativne naloge podjetja; imperativna potreba samoohranitve / njegovo govorjenje je bilo zelo imperativno ukazovalnolingv. imperativni stavek velelni stavek ímperativno in imperatívno prisl.: še podatke je treba imperativno zahtevati
  7.      ímperativnost  in imperatívnost -i ž (; ) knjiž. lastnost, značilnost imperativnega: imperativnost samoobrambe / razne oblike imperativnosti ukazovalnosti
  8.      imperátor  -ja m () nav. ekspr. vladar (imperija): imperatorji in vojskovodje / fašistični imperator // zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Avgusta naprej
  9.      imperátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na imperatorje: imperatorska oblast / imperatorske težnje
  10.      ímperfekt  -a m () lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega trajajočega ali ponavljajočega se dejanja: aorist in imperfekt
  11.      ímperfektiven  in imperfektíven -vna -o prid. (; ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nedovršen: imperfektivni glagoli
  12.      imperiál  -a m () 1. num. ruski zlatnik, kovan od leta 1775 dalje: imperiali in srebrni rublji 2. gastr. svež sir iz neposnetega mleka, sladkega okusa: namazati kruh z imperialom
  13.      imperiálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na imperij: različni imperialni interesi / imperialna politika
  14.      imperialíst  -a m () nav. ekspr. kdor uresničuje, širi politiko imperializma: ameriški, nemški imperialisti; pren. kulturni imperialisti
  15.      imperialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na imperialiste ali imperializem: imperialistični cilji; obramba imperialističnih interesov; imperialistična razdelitev sveta / imperialistična politika / imperialistični stadij kapitalizma / nasprotja med imperialističnimi državami / imperialistične vojne
  16.      imperialízem  -zma m () 1. nav. ekspr. težnja po obvladanju tujih ozemelj: nastopiti proti imperializmu; ravnati v duhu imperializma / politični imperializem 2. polit. razvojna stopnja kapitalizma, na kateri je ta usmerjen k novi ekonomski in politični delitvi sveta: ameriški, evropski imperializem; kriza imperializma
  17.      impêrij  -a m (é) zlasti v 19. stoletju velika, monarhično urejena država, navadno s kolonialno posestjo: gospodarsko propadanje imperija / britanski imperij // v starem veku velika država sploh: perzijski, rimski imperij ◊ zgod. imperij pri starih Rimljanih najvišja vojaška in civilna oblast
  18.      impêrijski  -a -o (é) pridevnik od imperij: imperijska moč
  19.      ìmpersonálen  -lna -o prid. (-) knjiž., redko brezoseben: impersonalno mnenje / impersonalne izkušnje neosebnelingv. impersonalna raba brezosebna raba
  20.      impertinénca  -e ž (ẹ́) knjiž. predrznost, nesramnost: njegova impertinenca se ne da opravičiti
  21.      impertinénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. predrzen, nesramen: biti impertinenten; impertinentna ženska / impertinentna laž impertinéntno prisl.: gledal jo je naravnost impertinentno
  22.      impertinéntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. predrznost, nesramnost: ni mogel prikriti svoje impertinentnosti
  23.      impetuóznost  -i ž (ọ̑) knjiž., redko naglost, silovitost: njegova impetuoznost se pogosto bliža nevljudnosti
  24.      implantácija  -e ž (á) glagolnik od implantirati: implantacija kovinskega kolčnega sklepa
  25.      implantát  -a m () med. kar se implantira: izdelati implantat

   9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA