Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (9.641-9.665)



  1.      iluzíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na iluzijo: iluzijske poteze v njegovem razmišljanju / drama vsebuje veliko iluzijskih elementov
  2.      iluzionáren  -rna -o prid. () redko iluzijski: iluzionarna predstava
  3.      iluzioníst  -a m () 1. kdor se vdaja iluzijam: bil je nepopravljiv iluzionist 2. kdor zna z izredno spretnostjo uporabljati tehnične pripomočke za prikazovanje raznih trikov: žonglerji in iluzionisti 3. predstavnik iluzionizma: baročni slikar iluzionist / razvil se je v iluzionista
  4.      iluzionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na iluzionizem: vdajal se je iluzionističnemu optimizmu / iluzionistični nazori / razvito iluzionistično slikarstvo
  5.      iluzionízem  -zma m () 1. knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki se vdaja iluzijam: iluzionizem mladih bohemov 2. um. umetnostna smer, ki si prizadeva ustvariti prostorski videz: mojstri iluzionizma ◊ filoz. subjektivni idealistični nauk, da je svet samo človeška predstava in iluzija; Schopenhauerjev iluzionizem
  6.      iluzóren  -rna -o prid. (ọ̑) 1. ekspr., navadno v povedni rabi nemogoč, neverjeten: takšni načrti so popolnoma iluzorni; zvečanje plač je iluzorno 2. nanašajoč se na iluzijo: iluzorni obstoj stvari iluzórno prisl.: v povedni rabi iluzorno bi bilo misliti kaj takega
  7.      iluzórnost  -i ž (ọ̑) nav. ekspr. lastnost, značilnost iluzornega: iluzornost načrtov je očitna / iluzornost prepričanja o lastni pomembnosti
  8.      im...  predpona, gl. in...
  9.      image gl. imidž 
  10.      imaginácija  -e ž (á) knjiž. domišljija, fantazija: spodbujati imaginacijo; to je sad pisateljeve imaginacije / umetniška, znanstvena imaginacija / ekspr. v tem primeru gre za čisto imaginacijo
  11.      imagináren  -rna -o prid. () ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: vse se dogaja v imaginarnem prostoru; živi v imaginarnem svetu / opisuje neko imaginarno osebo / ekspr. njegovi strahovi so čisto imaginarni // ekspr. nedoločen, nejasen: o tem ima imaginarno predstavo / korist je popolnoma imaginarna ◊ geom. imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; mat. imaginarna enota število, katerega kvadrat je —1; imaginarno število število, katerega kvadrat je negativno realno število
  12.      imaginárnost  -i ž () lastnost, značilnost imaginarnega: imaginarnost oseb v romanu / režiser je v drami poudaril imaginarnost
  13.      imaginatíven  -vna -o prid. () knjiž. domišljijski, fantazijski: imaginativna moč, sila / imaginativna predstava
  14.      imaginíst  -a m () predstavnik imaginizma: futuristi, simbolisti in imaginisti / ruski imaginisti
  15.      imaginízem  -zma m () lit. smer v ruskem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki uporablja prispodobo kot glavno izrazno sredstvo: Jesenin kot predstavnik imaginizma
  16.      imagízem  -zma m () lit. smer, zlasti v angleškem in ameriškem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki odklanja romantiko in uporablja intelektualizirano prispodobo kot glavno izrazno sredstvo: simbolizem in imagizem
  17.      imágo  -a m () zool. žuželka na zadnji razvojni stopnji; razvita, odrasla žuželka: imago je pogosto krilat
  18.      imám  tudi imán -a m () v muslimanskem okolju 1. nekdaj naslov za vladarja: vrsta imamov, ki so sledili Mohamedu / jemenski imam 2. kdor vodi skupno molitev: izbrati imama // duhovnik: smrt starega imama 3. naslov pomembnega učenjaka
  19.      imanénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost imanentnega: logika imanence zgodovinskega gibanja / upoštevati načelo estetske imanence
  20.      imanénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji: spoznati imanentne lastnosti knjižnega jezika; vprašanje imanentne protislovnosti med enakostjo in izborom / to je v imanentnem interesu države // z dajalnikom značilen, tipičen: to je njim imanentno; družba se razvija po sebi imanentnih zakonih; hrepenenje je imanentno človeški naravi 2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije: imanentna kritika ◊ filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti
  21.      imanentízem  -zma m () 1. filoz. filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti: fizikalizem in imanentizem 2. knjiž., redko lastnost, značilnost imanentnega: imanentizem sveta
  22.      imanéntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost imanentnega: spoznati imanentnost filmskega ustvarjanja
  23.      ìmateriálen  -lna -o prid. (-) knjiž. nematerialen: imaterialna škoda
  24.      imatrikulácija  -e ž (á) adm. vpis v matično knjigo ali na univerzo: potrdilo o imatrikulaciji
  25.      imatrikulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na imatrikulacijo: imatrikulacijsko potrdilo / imatrikulacijska taksa

   9.516 9.541 9.566 9.591 9.616 9.641 9.666 9.691 9.716 9.741  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA