Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (9.591-9.615) 
- íkt in íktus -a m (ȋ) lingv. naglašeno mesto v metričnem vzorcu: ikt na koncu verza ♪
- íkterus -a m (ȋ) med. zlatenica: imeti ikterus ♪
- íktičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ikt; naglašen, poudarjen: iktični zlogi / nenaglašenost iktičnih mest še bolj poudarja ritmično nasprotje ♪
- iktus gl. ikt ♪
- íl -a m (ȋ í) star. ilovica: il se sesede, strdi / pri hoji se je vdiral v il ♪
- ìlegála -e ž (ȉ-ȃ) organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje: na okupiranem ozemlju je bila ilegala zelo močna; razvoj ilegale / publ. ilegala je bila o vsem obveščena ilegalci // navadno s predlogom stanje, za katerega je značilno tako delovanje: bojevati se iz ilegale; organizacija, stranka je prešla v ilegalo / publ. komunistična partija je bila v ilegali ilegalna ♪
- ìlegálec -lca m (ȉ-ȃ) kdor je v ilegali: njen dom je postal zatočišče ilegalcev; begunci in ilegalci ♪
- ìlegálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) 1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje 2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen ìlegálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno ♪
- ìlegálka -e ž (ȉ-ȃ) ženska oblika od ilegalec: partizanke in ilegalke ♪
- ìlegálnost -i ž (ȉ-ȃ) lastnost, značilnost ilegalnega: ilegalnost organizacije, stranke / bil je že v ilegalnosti ilegali ♪
- ìlegitímen -mna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nezakonski, nezakonit: ilegitimni otrok / ilegitimna vlada ♪
- íleus -a m (ȋ) med. delna ali popolna neprehodnost črevesa: ugotoviti vzrok ileusa ♪
- ílindénski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) zgod., v zvezi ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903 ♪
- ilírec -rca m (ȋ) pristaš ilirizma: navdušen ilirec ♪
- ilirízem -zma m (ȋ) v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov: pristaš ilirizma; razmerje slovenstva do ilirizma / hrvatski ilirizem ♪
- ilírski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na ilirce ali ilirizem: navdušenost za ilirske ideje / ilirsko gibanje / ilirski jezik 2. nanašajoč se na Ilire: ilirske naselbine / ilirska plemena ◊ bot. ilirski meček rastlina s pokončnimi listi in rdečimi cveti v klasih, ki raste po vlažnih travnikih, Gladiolus illyricus; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja ♪
- ilírstvo -a s (ȋ) zgod. ilirizem: zagovornik ilirstva ♪
- ilírščina -e ž (ȋ) ilirski jezik: Prešeren je odklonil ilirščino ♪
- iljúšin -a m (ȗ) sovjetsko potniško letalo, imenovano po konstruktorju Iljušinu: iljušin je pristal, vzletel; potovati z iljušinom ♪
- ilmenít -a m (ȋ) min. temno rjava rudnina železov titanat ♪
- ílnat -a -o prid. (ȋ) ilovnat: ilnata tla / ilnata zemlja ♪
- ílo -a s (í) star. ilovica: mokro ilo / koča iz ila ♪
- ílov -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilova prst, zemlja ♪
- ilovák -a m (á) nar. belokranjsko ilovica: debela plast ilovaka ♪
- íloven -vna -o prid. (í) star. ilovnat: ilovne njive ♪
9.466 9.491 9.516 9.541 9.566 9.591 9.616 9.641 9.666 9.691