Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (9.566-9.590)



  1.      íkavščina  -e ž () lingv. skupina zahodnih štokavskih ali dalmatinskih čakavskih govorov z zameno i za nekdanji jat
  2.      ikebána  -e ž () skupek navadno nesimetrično razporejenih, harmonično učinkujočih cvetlic, rastlin: aranžirati, narediti ikebano // tako urejanje cvetlic, rastlin: pravila ikebane
  3.      ikóna  -e ž (ọ̑) v vzhodni cerkvi nabožna, sveta podoba: pred ikonami so gorele sveče; okajena, stara, zlata ikona; ruske ikone; ikona bogorodice
  4.      ikonobórec  -rca m (ọ̑) zgod. ikonoklast
  5.      ikonobórstvo  -a s (ọ̑) zgod. ikonoklazem
  6.      ikonografíja  -e ž () um. oblikovne in vsebinske sestavine likovnega dela: po svoji ikonografiji so te slike še romanske / ta prizor je znan v krščanski ikonografiji // veda o tem
  7.      ikonográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na ikonografijo: ikonografski izvor Mrtvaškega plesa v Hrastovljah; ikonografske značilnosti / Kristusovo rojstvo je stara ikonografska snov ikonográfsko prisl.: slika je ikonografsko zanimiva
  8.      ikonoklást  -a m () zgod. pristaš ikonoklazma: spor med ikonoklasti in njihovimi nasprotniki; pren., knjiž. ta človek je ikonoklast, ki mu lepota nič ne pomeni
  9.      ikonoklástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na ikonoklaste ali ikonoklazem: ikonoklastični boji / znašel se je v ikonoklastični atmosferi mladih ljudi
  10.      ikonoklázem  -zma m (ā) zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: bizantinski ikonoklazem 8. in 9. stoletja; protestantski ikonoklazem
  11.      ikonopísec  -sca m () um. kdor slika ikone: stari ruski ikonopisci
  12.      ikonoskóp  tudi ikonoskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) rad. snemalna elektronka pri starejših televizijskih kamerah
  13.      ikonostás  -a m () v vzhodni cerkvi stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike: sveče so osvetljevale ikonostas; dragocen, razkošen ikonostas
  14.      ikónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od ikona: ikonsko slikarstvo
  15.      ikozaéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje dvajset skladnih enakostraničnih trikotnikov, dvajseterec: površina ikozaedra
  16.      íkra  -e ž (í) 1. nav. mn. spolna celica, iz katere se razvije riba: ribe ležejo, odlagajo ikre; ikre beluge, jesetra; ob bregovih rek je polno iker / nasoljene ikre; škatle s sardinami, ikrami in slaniki 2. zool. ličinka trakulje: svinjsko meso z ikrami
  17.      íkrast  -a -o prid. (í) ikrav: ikrasto meso ♦ les. ikrasti les les z vzorcem, podobnim ikram
  18.      íkrav  -a -o prid. (í) ki ima ikre: jesti ikravo meso / ikrave ribe
  19.      íkravost  -i ž (í) lastnost, značilnost ikravega: ikravost mesa
  20.      ikríti se  -ím se nedov. ( í) knjiž., redko drstiti se: postrvi se ikrijo
  21.      íkrn  -a -o prid. () redko ki je iz iker: okrog ločja se je naredil ikrn obroč
  22.      íkrnica  -e ž () rib. ribja samica: mladice in ikrnice
  23.      íks  neskl. pril. () ekspr. 1. katerikoli, poljuben: če vprašaš iks človeka, ti bo tako odgovoril // pog., navadno v zvezi z neki ki ni znan ali se noče, ne more imenovati: neki iks tovariš je vprašal po tebi 2. v prislovni rabi izraža veliko količino, množino: iks ljudi me je že vprašalo; že na iks primerih sem ti to pojasnil; sam.: ima noge na iks po obliki podobne črki X; prim. x
  24.      íksast  -a -o prid. () ekspr. po obliki podoben črki X: močno iksaste noge ima, težko, da bi se še popravile / iksasta kolena in ukrivljena hrbtenica so večkrat posledica pomanjkanja vitaminov ♦ vet. iksasta stoja stoja pri živalih z navznoter ukrivljenimi nogami
  25.      íkskrat  prisl. () ekspr. velikokrat, mnogokrat: to sem ti že ikskrat razložil

   9.441 9.466 9.491 9.516 9.541 9.566 9.591 9.616 9.641 9.666  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA