Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (9.541-9.565)


  1.      íhtav  -a -o prid. (ȋ) ki je v stanju ihte: tako je bil ihtav, da bi vse razbil / to je ihtav človek, otrok / postal je ihtav in nepopustljiv / v nagovoru ihta ihtava // ki izraža, kaže ihto: govoril je z ihtavim glasom; z ihtavo kretnjo ga je odrinil / ihtava naglica, nestrpnost íhtavo prisl.: ihtavo je delal; ihtavo jokati; kaj te briga, je rekla ihtavo ♪
  2.      íhtavec  -vca m (ȋ) ekspr. ihtav človek: ne bodi tak ihtavec ♪
  3.      íhtavost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost ihtavega človeka: njegova nerazsodnost in ihtavost / ihtavost kretenj / vsa ihtavost mu je izginila iz glasu ♪
  4.      íhten  -tna -o prid. (ȋ) redko ihtav: ta otrok je ihten ♪
  5.      ihtênje  -a s (é) glagolnik od ihteti: iz sobe se je slišalo ihtenje / pridušeno, tiho ihtenje ♪
  6.      ihtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) močno, krčevito jokati: ves večer je neutolažljivo ihtela; samo ihti in stoka; ihtela je kot majhen otrok // knjiž. jokati: mati je tiho ihtela; pretresljivo ihteti ● knjiž. oče, ne bom več! je ihtel ihte govoril ihté: ihte govoriti ihtèč -éča -e: ihteč je zbežal; z ihtečim glasom je govorila ♪
  7.      ihtiól  -a m (ọ̑) farm. gosta katranasta tekočina, rabljena kot zdravilo proti kožnim boleznim: kupiti ihtiol; natreti, zdraviti z ihtiolom; krema, ki vsebuje ihtiol ♪
  8.      ihtiólen  -lna -o (ọ̑) pridevnik od ihtiol: ihtiolno mazilo ♪
  9.      ihtiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za ihtiologijo, riboslovec ♪
  10.      ihtiologíja  -e ž (ȋ) veda o ribah, riboslovje: posvetiti se ihtiologiji ♪
  11.      ihtiólov  -a -o (ọ̑) pridevnik od ihtiol: ihtiolovo mazilo ♪
  12.      ihtióza  -e ž (ọ̑) med. kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice, ribja koža ♪
  13.      ihtiozáver  -vra m (á) pal. velika izumrla morska žival, podobna ribi: okostje ihtiozavra ♪
  14.      íhtiti se  -im se nedov. (í ȋ) star. zelo se jeziti: smejali so se, on pa se je ihtil; kar naprej se samo ihti ♪
  15.      ihtív  -a -o prid. (ȋ í) ihtav: ihtiva maščevalnost, nestrpnost / govoril je z ihtivim glasom / postala je zelo ihtiva ihtívo prisl.: ihtivo se ga je oklepala ♪
  16.      ihtívost  -i ž (í) ihtavost: pri delu se je poznala njegova ihtivost ♪
  17.      ihtljáj  -a m (ȃ) knjiž. kratek, sunkovit glas: globok ihtljaj se mu je izvil iz prsi / ihtljaj ji je pretrgal besedo ♪
  18.      ihtljív  -a -o prid. (ȋ í) redko ihtav: slišalo se je ihtljivo loputanje z vrati ♪
  19.      ijékavec  -vca m (ẹ̄) lingv. kdor govori ijekavščino ♪
  20.      ijékavski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ijekavce ali ijekavščino: ijekavsko narečje ♪
  21.      ijékavščina  -e ž (ẹ̄) lingv. skupina jugozahodnih in osrednjih štokavskih govorov z zameno ije ali je za nekdanji jat ♪
  22.      íjevski  -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na glas i: ijevski samoglasnik / ijevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -i; ijevska sklanjatev ♪
  23.      íkanje  -a s (ȋ) lingv. izgovarjanje glasu i namesto e: ikanje v rovtarskih govorih; akanje, ukanje in ikanje ♪
  24.      íkavec  -vca m (ȋ) lingv. kdor govori ikavščino ♪
  25.      íkavski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ikavce ali ikavščino: ikavsko narečje ♪

   9.416 9.441 9.466 9.491 9.516 9.541 9.566 9.591 9.616 9.641  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA