Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (9.376-9.400)



  1.      hvalospèv  in hvalospév -éva m ( ẹ́; ẹ̑) 1. rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše: moliti hvalospev / velikonočni hvalospev 2. redko slavospev, hvalnica: hvalospev zaslužnemu možu; hvalospev pomladi ∙ ekspr. neprestano mu poje hvalospeve zelo ga hvali
  2.      hvastáč  -a m (á) ekspr., redko bahav, domišljav človek: družba glasnih hvastačev; prišel je v roke sleparjem in hvastačem
  3.      hvastánje  -a s () ekspr., redko bahavo, domišljavo govorjenje ali ravnanje: prazno hvastanje; širokoustenje in hvastanje
  4.      hvastàv  -áva -o prid. ( á) ekspr., redko bahav, domišljav: hvastav človek / hvastavo govorjenje hvastávo prisl.: hvastavo pripovedovati o dogodivščinah
  5.      hvastávost  -i ž (á) ekspr., redko bahavost, domišljavost: njegova hvastavost mi preseda
  6.      hvatán  -a m () zool. južnoameriška opica s tankimi in dolgimi sprednjimi končinami in dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje, Ateles: črni hvatan
  7.      hvóšč  -a m (ọ̑) nar. koroško njivska preslica: s hvoščem zarasle grede / čaj iz hvošča
  8.      í  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, í íja () deseta črka slovenske abecede: napisati i; narediti, zapisati piko na i; čitljivi iji ∙ ekspr. postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: kratki i ◊ lingv. samostalniki s končnico -i v rodilniku; i-osnova ijevska osnova; mat. i število, katerega kvadrat je -1; neskl. pril.: metal. profil I in I profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki I
  9.      i  prisl., zastar. tudi: i jaz se s tem ne strinjam; i tam ni vse tako, kakor bi moralo biti
  10.      ì  in i vez. () zastar. in, pa: vse dni i vse noči // star., v zvezi i - i takokakor: smrt mu prihrani i žalost i ponižanje / ta literatura je vključevala i renesančne i klasične i romantične elemente
  11.      í  medm. () izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: i, pa smo te ujeli na laži
  12.      ì  medm. () raba peša 1. izraža začudenje, nejevoljo: i, o čem drugem pa naj bi govoril / i, kaj pa je? e 2. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem; e, eh: i, seveda, strah ga je; i no, saj ti zaupam / star. kam naj deneš, vprašaš? — I, kjer si vzel (A. Aškerc)
  13.      i...  predpona, gl. in...
  14.      í-á  medm. (-) posnema glas osla: i-a, i-a, je rigal osel
  15.      iatro...  ali iátro... prvi del zloženk () med. nanašajoč se na zdravnike ali zdravila: iatrogen; iatrokemija
  16.      íba  -e ž (í) nar. iva: urezal si je šibo z ibe; mačice ibe
  17.      íbar  ž neskl. () cigareta slabše kakovosti z imenom Ibar: v zavojčku je samo še ena ibar; neskl. pril.: cigarete ibar in ibar cigarete
  18.      íbarica  -e ž () pog. ibar: on kadi ibarice
  19.      ibídem  in íbidem prisl. (; ) knjiž., pri navajanju vira na istem kraju (v knjigi), v istem delu, prav tam
  20.      íbis  -a m () zool., navadno v zvezi sveti ibis tropska ali subtropska močvirska ptica z belim perjem, Threskiornis aethiopica: sveti ibis je bil Egipčanom simbol boga modrosti
  21.      íbitol  tudi ibitól -a m (; ọ̑) raztopina bitumena v bencinu, organskem topilu za zaščitni premaz proti vlagi: premazati betonska tla z ibitolom
  22.      iblájtar  -ja m (á) nav. slabš. 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže: iblajtarji so prežali na tihotapce // mitničar: pred mitnico mu je iblajtar pregledal voz in premetal vso kramo 2. osovražen predstavnik oblasti: preslepil je pisarje, iblajtarje in drugo gosposko drhal
  23.      ibovína  -e ž (í) nar. prekmursko iva: stara ibovina je cvetela
  24.      íbržnik  -a m (í) nar. koroško hlapec, ki nima določenega področja dela: šel je k hiši za ibržnika; volar in ibržnik
  25.      íbsenovski  -a -o prid. () tak kot pri Ibsenu: ibsenovska drama

   9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA