Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (9.316-9.340)


  1.      humifikácija  -e ž (á) agr. spreminjanje v humus: humifikacija listja ♪
  2.      humínski  -a -o prid. (ȋ) agr. ki nastane pri humifikaciji: huminska snov / huminske kisline ♪
  3.      humizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) agr. bogatiti tla s humusom: humizirati peščena tla humizíran -a -o: humizirana mivka ♪
  4.      humór  -ja m (ọ̑) 1. sposobnost za duhovito, šaljivo prikazovanje česa: biti brez humorja; imeti smisel za humor / on je človek humorja // kar se ustvari s to sposobnostjo: ljubil je šalo in razumel humor; črtica je brez humorja; pripovedovati s humorjem; naraven, trpek, zdrav humor / črni humor katerega predmet je lastna ali obča tragika; obešenjaški humor šale, dovtipi človeka v brezizhodnem položaju; suh humor brez osebne čustvene prizadetosti 2. zastar. veselo razpoloženje, dobra volja: v njem sta se lepo družila resnost in humor ♪
  5.      humóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. humorističen: humoren pisatelj; zmeraj je bil humoren in vesel / najbolje je odigral humorne prizore humórno prisl.: humorno pripovedovati ♪
  6.      humoréska  -e ž (ẹ̑) lit. literarno delo, ki na šaljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, priobčiti humoresko; humoreske in groteske // muz. skladba šaljivega značaja: Dvořákova humoreska ♪
  7.      humoríst  -a m (ȋ) duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist; njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom // kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik ♪
  8.      humorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humor: humorističen list, pisatelj; humoristična oddaja v radiu; humoristična zgodba; humoristično delo / govoriti v humorističnem tonu / jemati stvar s humoristične strani; pog. ima močno humoristično žilico humorístično prisl.: govoriti humoristično ♪
  9.      humórnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost humorističnega: humornost je le del njegovega pisateljskega bistva; očaral jih je z odkritosrčno humornostjo in ljubeznivostjo / glavnega junaka je odigral s preizrazito humornostjo ♪
  10.      humózen  -zna -o prid. (ọ̑) agr. ki vsebuje veliko humusa: humozna prst; humozna tla // ki nastane pri humifikaciji: humozne snovi / humozne kisline ♪
  11.      húmus  -a m (ȗ) vrhnja plast tal, ki vsebuje veliko razkrojenih organskih snovi, prst: sloj proda je pokrit z rodovitnim humusom; gozdni humus // agr. razkrojene organske snovi, sprstenina: zemlja vsebuje veliko humusa; obogatiti tla s humusom ♪
  12.      húmusen  -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na humus: odstraniti humusno plast / humusna gnojila / humusne snovi ♪
  13.      hún  -a m (ȗ) ekspr., redko surov, nasilen človek: fašistični huni so požgali domove in odpeljali ljudi v taborišča ♪
  14.      húncvet  -a m (ȗ) ekspr. malopriden, malovreden človek: bil je pošten, dokler ni spoznal tega huncveta ♪
  15.      hungarístika  -e ž (í) veda o madžarskem jeziku in književnosti: diplomirati iz hungaristike ♪
  16.      húnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Hune ali hune: hunski vpadi / hunska plemena / hunska dejanja okupatorjev ♪
  17.      húnt  -a m (ȗ) žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje tovora, zlasti premoga: nakladati hunte / nakopal je pet huntov premoga ♪
  18.      húnta  in júnta -e [hu-] ž (ȗ) v Španiji in v latinskoameriških deželah začasna, navadno iz oficirjev sestavljena vlada: revolucionarna hunta; vodstvo hunte / udar vojaške hunte ♪
  19.      hùp  medm. (ȕ) posnema glas pri kolcanju: jaz, hup, že nisem pijan ♪
  20.      húpa  -e ž (ú) zvočna signalna naprava pri motornih vozilih: pritisniti na hupo; dal je signal s hupo; predirljivi glasovi avtomobilskih hup ♪
  21.      húpanje  -a s (ȗ) glagolnik od hupati: ponoči hupanje ni dovoljeno / hupanje avtomobilov ♪
  22.      húpati  -am nedov. (ȗ) dajati signale s hupo: sedel je za volanom in divje hupal; avtomobili drvijo po cestah in neprestano hupajo ♪
  23.      hupkáč  tudi húpkač -a m (á; ȗ) nar. vzhodno smrdokavra, vodeb: v luknjah starih vrb gnezdijo vrabci in hupkači ♪
  24.      húpkati  -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno 1. pestovati, ujčkati: hodila je po sobi in nežno hupkala otroka 2. poskakovati: otroci vpijejo in hupkajo okrog hiše ♪
  25.      hurá  medm. (ȃ) izraža spodbudo pri napadu, navdušenje nad uspehom: hura, v napad; na vrhu smo, hura // v zvezi s hip izraža (angleški) mornarski pozdrav: »Hip, hip!« »Hura!«; sam.: sprejeli so ga s trikratnim hura; neskl. pril.: hura klici ♪

   9.191 9.216 9.241 9.266 9.291 9.316 9.341 9.366 9.391 9.416  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA