Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (9.251-9.275) 
- hudomúšnost -i ž (ū) lastnost hudomušnega človeka: njegova hudomušnost jim je začela presedati / hudomušnost ga nikoli ne mine ♪
- húdost -i ž (ú) knjiž. značilnost hudega: hudost bolezni ♪
- hudôta -e ž (ó) knjiž. kar je hudo: doživela je veliko hudot ♪
- hudoúren -rna -o prid. (ū ȗ) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata ♪
- hudoúriti -im nedov. (ū ȗ) ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino // razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši ♪
- hudoúrje -a s (ȗ) neurje: hudourje je naredilo veliko škodo ♪
- hudoúrnica -e ž (ȗ) redko hudournik: hudournica besni in trga zemljo / hudournice se divje spreletavajo po zraku ♪
- hudoúrnik -a m (ȗ) 1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: oblaki so izlivali prave hudournike dežja; pred gostilno se je hudournik ljudi ustavil; bruhal je hudournike psovk 3. nav. mn., zool. lastovkam podobne ptice selivke z dolgimi, ozkimi krili, Cypselidae: črni hudournik; planinski hudournik ♪
- hudoúrniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na hudournik: hudourniška struga / napraviti hudourniške pregrade / skrb za urejanje hudourniških področij ♪
- hudovánje -a s (ȃ) glagolnik od hudovati se: hudovanje staršev ga je zelo prizadelo / ekspr. knjiga je sprožila pravi vihar hudovanja ♪
- hudováti se -újem se nedov. (á ȗ) biti hud, jezen: hudoval se je in preklinjal; nič se ne huduj; mati se je zaradi otrokove neubogljivosti zelo hudovala; huduje se na ljudi, ki ga opravljajo; hudovala se je nad materjo, ker je ni pustila na ples hudujóč se -a -e: hitro se je umaknil s ceste, hudujoč se na šoferje in divji promet ♪
- hudovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. hud, jezen: bil je hudovoljen / hudovoljne besede 2. hudoben, nenaklonjen: hudovoljen človek ♪
- hudožêljen -jna -o prid. (é ē) redko hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja ♪
- hudožéstvenik -a m (ẹ̑) publ. član Moskovskega umetniškega akademskega gledališča: gostovanje hudožestvenikov ♪
- hudožív -a -o prid. (ȋ í) nar. zelo utrujen, zbit: Toda kdaj je Berta, naj je prišla še tako hudoživa poleti iz Križa, šla potem spat? (A. Rebula) ♪
- hugenót -a m (ọ̑) v Franciji, od 16. do 18. stoletja protestant, zlasti kalvinec: pokol hugenotov ♪
- hugenótski -a -o (ọ̑) pridevnik od hugenot: hugenotske vojne ♪
- huhú medm. (ȗ) 1. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: huhu, se je oglašala sova 2. posnema glas pri hukanju: huhu, si je hukal v roke ♪
- húj medm. (ȗ) 1. izraža občutek groze, zoprnosti; hu: huj, tako se bojim; zebe me, huj! 2. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: uharica vpije: huj, huj ♪
- húja medm. (ȗ) klic, pri splavarjih nehaj veslati! ♪
- hujskáč -a m (á) kdor hujska: obrekljivci in hujskači / vojni hujskač ♪
- hújskanje -a s (ȗ) glagolnik od hujskati: hujskanje k uporu; hujskanje enega naroda zoper drugega ♪
- hujskaríja -e ž (ȋ) slabš. hujskaško govorjenje ali ravnanje: protidržavna hujskarija ♪
- hujskáški -a -o prid. (á) ki (rad) hujska: hujskaški človek / hujskaški članek, govor ♪
- hujskáštvo -a s (ȃ) dejavnost hujskačev: osramotil se je s hujskaštvom / vojno hujskaštvo ♪
9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 
