Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (9.166-9.190)


  1.      hrúškovec  -vca m (ú) mošt ali žganje iz hrušk: pili so hruškovec; postregli so z domačim hruškovcem; kozarec sladkega hruškovca ♪
  2.      hrúškovica  -e ž (ú) redko hruševka, hruškovka: piti hruškovico ♪
  3.      hruškovína  in hrúškovina -e ž (í; ú) hruškov les: omara iz hruškovine ♪
  4.      hrúškovka  -e ž (ú) voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruškovko ♪
  5.      hrúškovnica  -e ž (ú) nar. hruševec, hruškovec: Pri teh hišah so ljudje potnikom, kakršni smo bili mi, postregli z jabolčnico ali s hruškovnico (M. Kranjec) ♪
  6.      hrúti  hrújem nedov. (ú) nastopati, pojavljati se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: burja, veter, voda hruje; vihar hruje nad morjem / bitka hruje; ekspr. sovražne čete so večkrat hrule po tej deželi; pren. kri viharno hruje v njem; burne misli mu hrujejo po glavi // ekspr. kričati, vpiti na koga: oče hruje na sina ♪
  7.      hrváščina  -e ž (ȃ) hrvatski jezik: razvoj, značilnosti hrvaščine ♪
  8.      hrváški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hrvate ali Hrvaško: hrvaška noša; hrvaško narodno gibanje ∙ šalj. že sedem hrvaških let te nisem videl zelo dolgo hrváško prisl.: govoriti (po) hrvaško ♪
  9.      hrváškosŕbski  -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na Hrvate in Srbe: hrvaškosrbski jezik ♪
  10.      hrváštvo  -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Hrvatov ♪
  11.      hrvàt  -áta m (ȁ á) pog. kar je po izvoru s Hrvatskega: v gostilnah točijo hrvata, ki so ga pripeljali čez Gorjance / fižol bo obrodil, zlasti hrvat lepo kaže ♪
  12.      hrvátar  -ja m (ȃ) 1. nekdaj sezonski, zlasti gozdni delavec, ki hodi na delo na Hrvatsko: za praznike prihajajo hrvatarji domov 2. pog. kar je po izvoru s Hrvatskega: na sejmu je kupil lepega pujska hrvatarja ♪
  13.      hrvátiti  -im nedov. (á ȃ) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti hrvatskega jezika: dolgo je živel na Hrvatskem, zato precej hrvati // ekspr. govoriti hrvatsko: kaj boš hrvatil, po domače povej 2. prevajati v hrvatski jezik ♪
  14.      hrvatízem  -zma m (ȋ) lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku: v knjigi je veliko hrvatizmov ♪
  15.      hrvátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Hrvate ali Hrvatsko: hrvatski jezik; hrvatski narod; hrvatska narečja hrvátsko prisl.: govoriti (po) hrvatsko ♪
  16.      hrvátskosŕbski  -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na Hrvate in Srbe: hrvatskosrbski jezik ♪
  17.      hrvátstvo  -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Hrvatov: sorodnosti med srbstvom in hrvatstvom / to je prizadelo njegovo hrvatstvo hrvatsko narodno zavest ♪
  18.      hŕzanje  -a s (r̄) rezgetanje: nestrpno hrzanje žrebcev ♪
  19.      hŕzati  -am tudi hŕžem nedov. (r̄) oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi; rezgetati: konji hrzajo in nestrpno kopljejo s kopiti hrzajóč -a -e: konji hrzajoč oddirjajo; pognal je hrzajočo kobilo ♪
  20.      hŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati: spočiti konji so hrznili in stekli po cesti ♪
  21.      hrženíca  -e ž (í) zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda ♪
  22.      hržíca  -e ž (í) nav. mn., zool. mušice, katerih ličinke povzročajo na rastlinah bolezenske izrastke, Cecidomyidae ♪
  23.      htéti  hčèm nedov., hté tudi hčêjo (ẹ́ ȅ) zastar. hoteti: oče mu ni htel izročiti posestva / kaj ti pa hčem ♪
  24.      htónski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi htonsko božanstvo, v grški mitologiji božanstvo, ki živi v podzemlju: olimpijska in htonska božanstva ♪
  25.      hú  medm. (ȗ) 1. izraža občutek groze, zoprnosti: tam so volkovi, hu; hu, kri 2. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: hu, hu, se oglaša sova; hu, ustrelili so ga 3. posnema glas pri hukanju: hu, hu, je hukal v premrle prste ♪

   9.041 9.066 9.091 9.116 9.141 9.166 9.191 9.216 9.241 9.266  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA