Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (9.041-9.065)


  1.      hríbovec  -vca m (ȋ) 1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev 2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni ♪
  2.      hribovít  -a -o prid. (ȋ) ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina ♪
  3.      hribovítost  -i ž (ȋ) značilnost hribovitega: hribovitost dežele ♪
  4.      hribóvje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje ♪
  5.      hríbovka  -e ž (ȋ) ženska, ki živi v hribih ali je doma s hribov: žilave hribovke ♪
  6.      hríbovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hribovce ali hribe: hribovski gozdovi; hribovski kmetje; hribovska vas / hribovska žilavost; hribovsko vedenje ♪
  7.      hríbovstvo  -a s (ȋ) 1. lastnosti, značilnosti hribovcev: robato hribovstvo 2. redko planinstvo, alpinistika: knjiga popisuje klasično dobo hribovstva ♪
  8.      hríbski  -a -o prid. (ȋ) hribovski: hribski fantje; hribska vas ♦ bot. hribska resa zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti; navadna plahtica ♪
  9.      hríng  -a m (ȋ) arheol. utrjena obrska naselbina ♪
  10.      hrípa  -e ž (í) zastar. gripa: zboleti za hripo ♪
  11.      hrípanje  -a s (í) glagolnik od hripati: težko je poslušal njegovo hripanje in kašljanje ♪
  12.      hrípati  -am in -ljem nedov. (í ȋ, í) 1. hripavo govoriti: kašljal je in hripal, da sem ga komaj razumel 2. redko biti hripav: že dalj časa hripa ♪
  13.      hrípav  -a -o tudi hrípav -áva -o prid. (í; í á) ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo // ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav smeh; slišalo se je hripavo petje hrípavo tudi hripávo prisl.: hripavo govoriti, peti ♪
  14.      hrípavec  tudi hripávec -vca m (í; ȃ) redko hripav človek: hripavca je le s težavo razumel ♪
  15.      hrípavost  in hripávost -i ž (í; á) lastnost, stanje hripavega: zdraviti hripavost; hripavost glasu ♪
  16.      hrípelj  -plja m (í) redko nosni pretin (v spodnjem, hrustančastem delu): prebosti hripelj ♪
  17.      hripênje  -a s (é) glagolnik od hripeti: slišalo se je vpitje in hripenje ♪
  18.      hripéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko 1. hripavo govoriti: od jeze in užaljenosti je kar hripel 2. postajati hripav: iz dneva v dan je bolj hripel ♪
  19.      hrizo...  gl. krizo... ♪
  20.      hŕk  medm. (ȓ) posnema glas pri smrčanju: iz spalnice se čuje: hrk, hrk ♪
  21.      hŕkanje  -a s (r̄) glagolnik od hrkati: s hrkanjem spraviti izmeček iz pljuč; pokašljevanje in hrkanje / hrkanje jerebic / slišalo se je hrkanje spečih mož ♪
  22.      hŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri ∙ ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal 2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo 3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal hrkáje: ves moker in hrkaje je lezel iz vode hrkajóč -a -e: hrkajoči glasovi ♪
  23.      hŕkav  -a -o prid. (ŕ) redko hripav, hreščeč: hrkav glas ♪
  24.      hŕkavec  -vca m (ŕ) kdor hrka: hrkavec je motil predstavo ♪
  25.      hŕkelj  -klja m (ŕ) izpljunek pri hrkanju: hrkelj tuberkuloznega človeka ♪

   8.916 8.941 8.966 8.991 9.016 9.041 9.066 9.091 9.116 9.141  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA