Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (9.026-9.050) 
- hrgánja -e ž (á) nar. vzhodno 1. buča s srčastimi listi in s hruškastimi ali cilindrastimi plodovi; grljanka: zrele hrganje // natega iz te buče: s hrganjo potegniti vino iz soda 2. ekspr. glava: mahnil bi ga po hrganji ♪
- hŕgast -a -o prid. (ŕ) redko grčast: hrgasto drevo ♪
- hŕgav -a -o prid. (ŕ) redko grčav: hrgav les ♪
- hríb -a m (í) 1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline / na tem mestu se cesta obrne v hrib; težko hodi v hrib navkreber; tja ne morem, je preveč v hrib // mn. svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit: na severu dežele so sami hribi; doma je iz hribov, s hribov; značilnosti ljudi, ki živijo v hribih / na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom 2. ekspr., redko, z rodilnikom velik kup: ob cesti so se grmadili hribi kamenja ● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli; pog. med vojno je bil v hribih pri partizanih; star. pozdrav čez hribe in
doline daleč, v oddaljen kraj ♪
- hríbast -a -o prid. (í) podoben hribu: hribasti valovi // redko hribovit: hribasta pokrajina ♪
- hribàt -áta -o prid. (ȁ ā) redko hribovit: hribat teren ♪
- hríbček -čka m (í) manjšalnica od hrib: hiša stoji na hribčku; prijazni, zeleni hribčki ♪
- hríbec 1 -bca m (ȋ) manjšalnica od hrib: na obzorju so se dvigali nizki hribci; položen hribec ♪
- hríbec 2 -bca m (ȋ) knjiž. hribovec: ob nedeljah so hribci prišli v dolino; okorna hoja hribcev ♪
- hribína -e ž (í) 1. knjiž. trdni sestavni del zemeljske skorje; kamnina: določiti rudnine v hribini; osnovna hribina pogorja; nagubani skladi hribine / hudourniki se zajedajo v hribino; stroji za razbijanje najtrše hribine 2. nar. hrib: ni je hribine pri nas, na kateri še ne bi bil ♪
- hribínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hribino: hribinski delci ♦ mont. hribinski udar hipna odkrušitev materiala s stropa rova zaradi sprostitve notranjih napetosti v kamnini ♪
- hríbje -a s (ȋ) redko hribovje: zagledal se je v hribje v daljavi ♪
- hriboláški -a -o prid. (ȃ) star. planinski, alpinističen: hribolaške izkušnje / hribolaška oprema ♪
- hriboláštvo -a s (ȃ) star. planinstvo, alpinistika: navdušiti se za hribolaštvo; oprema za hribolaštvo ♪
- hribolázec -zca m (ȃ) star. planinec, alpinist: izkušen hribolazec ♪
- hríbovec -vca m (ȋ) 1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev 2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni ♪
- hribovít -a -o prid. (ȋ) ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina ♪
- hribovítost -i ž (ȋ) značilnost hribovitega: hribovitost dežele ♪
- hribóvje -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje ♪
- hríbovka -e ž (ȋ) ženska, ki živi v hribih ali je doma s hribov: žilave hribovke ♪
- hríbovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hribovce ali hribe: hribovski gozdovi; hribovski kmetje; hribovska vas / hribovska žilavost; hribovsko vedenje ♪
- hríbovstvo -a s (ȋ) 1. lastnosti, značilnosti hribovcev: robato hribovstvo 2. redko planinstvo, alpinistika: knjiga popisuje klasično dobo hribovstva ♪
- hríbski -a -o prid. (ȋ) hribovski: hribski fantje; hribska vas ♦ bot. hribska resa zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti; navadna plahtica ♪
- hríng -a m (ȋ) arheol. utrjena obrska naselbina ♪
- hrípa -e ž (í) zastar. gripa: zboleti za hripo ♪
8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 
