Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (8.991-9.015) 
- hrbtoplóvka -e ž (ọ̑) zool. kljunata žuželka, ki plava na hrbtu, Notonecta glauca ♪
- hrbtovína -e ž (í) meso s hrbta živali: spekla je najlepše dele hrbtovine ♪
- hrčánje -a s (ȃ) glagolnik od hrčati: iz hiše se je slišalo hrčanje spečih / hrčanje konj / hrčanje stružnice ♪
- hrčáti -ím nedov. (á í) redko 1. smrčati: v spanju je glasno hrčal 2. hrzati, prhati: konji hrčijo ♪
- hŕček -čka m (ȓ) zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo ◊ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta ♪
- hrčíca -e ž (í) zool. majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom; mala rovka ♪
- hrécati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr., redko hripavo kašljati: starka je hrecala ♪
- hrematístika -e ž (í) ekon. nauk o gospodarstvu, katerega edini namen je kopičiti bogastvo ♪
- hrèn hréna in hrêna m (ȅ ẹ́, é) začimbna rastlina z velikimi listi ali njena korenika ostrega, pekočega okusa: izkopati hren; naribati, nastrgati hren; šunka s hrenom; hud kot hren ♦ gastr. jabolčni hren nariban hren z dodatkom naribanih jabolk, pripravljen kot solata ♪
- hrénast in hrênast -a -o prid. (ẹ́; é) ekspr., redko piker, oster: ne bodi tako hrenast / hrenast dovtip ♪
- hréniti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko jeziti se, hudovati se: nikar se vedno ne hreni ♪
- hrénov in hrênov -a -o prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na hren: hrenova korenina / hrenova omaka ♪
- hrénovka tudi hrênovka -e ž (ẹ́; é) tanjša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe: vroče hrenovke; hrenovka z gorčico, s hrenom ♪
- hrépati -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko hripavo kašljati: delavci so hrepali v prašnem rovu ♪
- hrepenênje -a s (é) glagolnik od hrepeneti: močno, silno hrepenenje; hrepenenje po domu, prijatelju, slavi / pričakovala ga je s hrepenenjem; bil je mlad in poln hrepenenja ♪
- hrepenênjski -a -o prid. (ē) knjiž. nanašajoč se na hrepenenje: hrepenenjski motiv v Lepi Vidi / hrepenenjski zagon umetnika ♪
- hrepenéti -ím nedov. (ẹ́ í) čutiti, imeti močno željo po čem: ljudje hrepenijo po miru, svobodi; otrok hrepeni po materi; hrepeneti po slavi, sreči; goreče, močno, zelo hrepeneti; ekspr. hrepeneti z vso dušo / vse življenje je hrepenel po tem trenutku / pesn. hrepeneti v daljavo / pren., knjiž. misli hrepenijo k svetlim ciljem hrepenèč -éča -e: hrepeneč po slavi, življenju; hrepeneče srce; prisl.: hrepeneče ga je pričakovala ♪
- hrepéti -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. hripavo zveneti: njegov glas hrepi hrepèč -éča -e: spregovoril je s hrepečim glasom ♪
- hrèsk hréska in hrêska m (ȅ ẹ́, é) kratek, rezek glas pri prelomu, pretrgu, trenju: veja se je zlomila z glasnim hreskom ♪
- hréskniti -em in hrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati oster, rezek glas: v bližini je hresknila veja ♪
- hrèst hrésta m (ȅ ẹ́) knjiž., redko hrestanje: hrest suhih vej ♪
- hrestáč -a m (á) zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: hrestač se oglaša na travniku ♪
- hrestánje in hréstanje -a s (ȃ; ẹ̄) glagolnik od hrestati: za seboj je zaslišal hrestanje suhljadi ♪
- hrestáti -ám in hréstati -am nedov. (á ȃ; ẹ̄ ẹ̑) dajati kratke, rezke glasove: suhe veje hrestajo / sneg je hrestal pod koraki ♪
- hrestéti -ím nedov. (ẹ́ í) dajati kratke, rezke glasove: na ognjišču je hrestela suhljad / brezoseb. pod nogami je hrestelo in pokalo ♪
8.866 8.891 8.916 8.941 8.966 8.991 9.016 9.041 9.066 9.091