Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (8.926-8.950)



  1.      hranílen 2 -lna -o prid. () ki vsebuje snovi, potrebne za rast in obstoj organizma: hranilna raztopina, tekočina; prehrana mora biti hranilna / hranilne snovi / hranilna vrednost mleka ♦ bot. hranilno tkivo z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic; kozm. hranilna krema
  2.      hranílka  -e [lk in k] ž () ženska, ki koga hrani, preživlja: mnoge matere so hranilke družin / rastline so pogosto hranilke živali
  3.      hranílnica  -e ž () ustanova, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: vložiti denar v hranilnico; dobiti posojilo v hranilnici / mestna, poštna hranilnica
  4.      hranílniček  -čka m () manjšalnica od hranilnik: izpraznil je hranilniček
  5.      hranílničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na hranilnico: hranilnični pravilnik / hranilnični prostori / zastar. hranilnična knjižica hranilna knjižica
  6.      hranílnik  -a m () 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje: dajati denar v hranilnik; njegov hranilnik je poln drobiža 2. redko rezervoar: petrolejski hranilnik
  7.      hranílništvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: hranilništvo je močno razvito
  8.      hranílnost  -i ž () lastnost, značilnost hranilnega2: hranilnost hrane
  9.      hranílo  -a s (í) snov, ki je potrebna za rast in obstoj organizma: beljakovine, maščobe, sladkor so hranila // hrana, živilo: tovarna hranil
  10.      hraníšče  -a s (í) zastar. shramba, skladišče: hranišče orožja; hranišče za živila
  11.      hranítelj 1 -a m () kdor ima kaj v hrambi: hranitelj odgovarja za zaupane predmete; hranitelj oporoke
  12.      hranítelj 2 -a m () kdor koga hrani, preživlja: otroci potrebujejo hranitelja; hranitelj družine
  13.      hraníteljica 1 -e ž () ženska oblika od hranitelj1: banka je hraniteljica vrednostnih papirjev
  14.      hraníteljica 2 -e ž () ženska, ki koga hrani, preživlja: hraniteljica družine / vznes. zemlja je naša hraniteljica
  15.      hranítev 1 -tve ž () glagolnik od hraniti, spravljati: hranitev sadja, vina / hranitev vnetljivih snovi
  16.      hranítev 2 -tve ž () glagolnik od hraniti, dajati hrano: pomanjkljiva hranitev / hranitev pri prsih dojenje
  17.      hraníti  in hrániti -im nedov. ( á ā) 1. imeti kaj spravljeno za kasnejšo uporabo: hraniti moko, vino; hraniti sadje čez zimo; to hrani le za posebne prilike; hraniti v kleti, v zaprti posodi; jedila se hranijo v hladilniku; smodnik se hrani na suhem / skrbno je hranila posodo iz porcelana / hraniti denar v blagajni // knjiž. prizadevati si, da se kaj ohrani: zvesto je hranil spomin na mater; v srcu je hranila vsako njegovo besedo ∙ knjiž. hraniti skrivnost ne izdati je // knjiž. imeti v sebi: rudniki železove rude hranijo velike rezerve; zemlja hrani velika bogastva / mesto hrani mnogo kulturnih znamenitosti 2. imeti kaj v hrambi: banka hrani vrednostne papirje; hraniti deponirano blago; hraniti oporoko na sodišču; gradivo o tem se hrani v muzeju; rokopis se hrani v knjižnici 3. redko varčevati: delal je od zore do mraka in hranil za hišo / hraniti pri hrani in stanovanju hránjen -a -o: hranjeni predmeti; hranjen na podstrešju
  18.      hraníti  in hrániti -im, in hrániti -im nedov. ( á ā; á ā) 1. dajati komu hrano: mati hrani otroke; hraniti lačne; čebele hranijo ličinke; hraniti dojenčka iz steklenice; ranjenec je okreval in se že sam hrani / umetno hraniti bolnika dajati mu hranilno raztopino naravnost v kri / hraniti živino krmiti; pren. z branjem hraniti domišljijo 2. knjiž., redko preživljati, vzdrževati: vsi so že preskrbljeni, le najmlajšega še hrani oče; hranijo se s poštenim delom / vznes. hranila ga je domača zemlja 3. knjiž., redko dajati čemu potrebno energijo: hraniti stroje z nafto / radio so hranile baterije napajale hraníti se in hrániti se navadno v zvezi s s, z jesti, uživati: hijene se hranijo z mrhovino; ptice se hranijo z žuželkami; hraniti se z rastlinsko hrano / hraniti se v menzi, doma / rastlina se hrani iz zemlje vsrkava hranilne snovi; pren., knjiž. literatura se hrani ob dediščini preteklosti hranèč -éča -e: otroka sta hodila po gozdu, hraneč se z jagodami; hraneča tekočina hránjen -a -o: otroci so dobro, slabo hranjeni; hranjen z mlekom
  19.      hranítven  -a -o prid. () jur., v zvezi hranitvena pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo
  20.      hranív  -a -o prid. ( í) redko hranljiv: hranive snovi / banane so hranivo sadje redilno
  21.      hranívo  -a s (í) snov, ki veča hranljivost: sočivje ima v sebi mnogo hraniva / kruh je zanje najvažnejše hranivo hranilo
  22.      hránjenec  -nca m (á) kdor dobiva hrano: hranjenec se je zahvalil za pomoč
  23.      hránjenje 1 -a s (á) glagolnik od hraniti, spravljati: hranjenje sadja, vina; hranjenje pri nizkih temperaturah / hranjenje denarja / hranjenje redkih rokopisov
  24.      hránjenje 2 -a s (á) glagolnik od hraniti, dajati hrano: hranjenje dojenčka / hranjenje rib v akvariju
  25.      hránjenka  -e ž (á) ženska oblika od hranjenec

   8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA