Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (8.891-8.915) 
- hotljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. pohoten: hotljiv človek; hotljiva ženska / hotljiv pogled hotljívo prisl.: hotljivo gledati ♪
- hotljívec -vca m (ȋ) knjiž. pohoten moški: nesramen hotljivec ♪
- hotljívka -e ž (ȋ) knjiž. pohotna ženska ♪
- hotljívost -i ž (í) knjiž. pohotnost, pohota: gledal jo je s hotljivostjo ♪
- hôtnež -a m (ȏ) knjiž., redko pohoten moški: bil je uživač in hotnež ♪
- hotníca -e ž (í) knjiž. vlačuga, prostitutka: hoditi k hotnicam; popivati s hotnicami // redko pohotna ženska ♪
- hotník -a m (í) knjiž., redko pohoten moški ♪
- hotníštvo -a s (ȋ) knjiž. razuzdano življenje, razvrat: ugonabljati se v hotništvu // vlačugarstvo, prostitucija ♪
- hôtnost -i ž (ó) knjiž. pohotnost, pohota: njegova hotnost jo je žalila ♪
- hôtoma prisl. (ȏ) knjiž., redko namenoma, nalašč: hotoma povzročena škoda ♪
- hòv medm. (ȍ) posnema pasji glas: hov, se je oglasil pes; hov, hov, hov ♪
- hóverkraft -a m (ọ̑) teh. motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini: na močvirnih tleh so se hoverkrafti zelo obnesli ♪
- hovhòv -óva m (ȍ ọ̄) otr. pes: mamica, hovhov me bo (ugriznil) ♪
- hovhòv medm. (ȍ) posnema pasji glas: pes je divje lajal na mimoidoče: hovhov, hovhov ♪
- hóvt medm. (ọ̑) nar., klic vprežni živini na desno!: rjavca švrkne: hovt ♪
- hozána tudi hosána [hoza-] medm. (ȃ) rel. izraža poveličevanje, slavljenje; slava!: hozana, sin Davidov; hozana na višavah; sam.: peti hozano; bučna hozana ♪
- hráber -bra -o prid., hrábrejši tudi hrabréjši (á) ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje: hraber človek, vojak; v boju je bil zelo hraber; hraber kot lev / hrabro dejanje // redko pogumen: hraber človek se tega ne bo bal hrábro prisl.: hrabro se bojevati / ekspr. v taborišču se je hrabro držal ♪
- hrabrílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se hrabri: hrabrilen glas; rekel mu je nekaj hrabrilnih besed / odgovori so bili hrabrilni; sedanji položaj je hrabrilen ♪
- hrabríti -ím nedov., hrabrèn (ȋ í) vplivati na koga, da bi bil pogumen: hrabriti vojake; hrabriti samega sebe; hrabrili so se s pesmijo / pri učenju ga je hrabrila misel na uspeh spodbujala hrabrèč -éča -e: hrabreče besede ♪
- hrábrost -i ž (á) lastnost hrabrega človeka: občudovali so ga zaradi njegove hrabrosti / bil je odlikovan s kolajno za hrabrost ♪
- hrábrosten -tna -o prid. (á) dobljen za hrabrost: hrabrostna kolajna ♪
- hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram // nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami 2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram 3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama // stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama 4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti 5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame ♪
- hrámati -am in -ljem nedov. (ȃ) redko šepati: starček je hramal proti mestu ♪
- hrámba -e ž (ȃ) 1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev; pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvu ♦ jur. sodna hramba denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti 2. zastar. shramba: hramba za pšenico ♪
- hrámben -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hrambo: hrambna pristojbina; hrambno potrdilo ♪
8.766 8.791 8.816 8.841 8.866 8.891 8.916 8.941 8.966 8.991 
