Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (8.801-8.825)
- homologíja -e ž (ȋ) knjiž. enakost med pojavi glede na nastanek in zgradbo, istorodnost: ugotoviti homologijo ♪
- homoním -a m (ȋ) lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen, enakozvočnica ♪
- homonímen -mna -o (ȋ) pridevnik od homonim: homonimna raba besed ♪
- hómo sápiens hómo sápiensa m (ọ̑-ȃ) antr. človek od zadnje poledenitve dalje ♪
- homoseksuálec -lca m (ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola ♪
- homoseksuálen -lna -o prid. (ȃ) spolno nagnjen do oseb istega spola: homoseksualen moški / homoseksualen odnos ♪
- homoseksuálnost -i ž (ȃ) spolna nagnjenost do oseb istega spola: bil je obremenjen s homoseksualnostjo ♪
- homòt -ôta m (ȍ ó) zastar. goščava, ščavje: gost vodni homot ♪
- homotáti -ám nedov. (á ȃ) star. motati, mešati: homotati konjem grivo / otroci so se homotali med odraslimi / kaj se mu homota po glavi ♪
- homotétičen -čna -o prid. (ẹ́) geom. podoben v perspektivni legi: homotetični lik; homotetična figura ♪
- homotípen -pna -o prid. (ȋ) biol., v zvezi homotipni organ vsak od dveh zrcalno enakih organov desno in levo v telesu ♪
- homozigóten -tna -o prid. (ọ̑) biol. nastal z združitvijo spolnih celic z enakima genoma: homozigotni individuum; homozigotna jajčna celica ♪
- homúlica -e ž (ú) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti, Sedum: debelolistna homulica // nav. mn. rastline z debelimi, mesnatimi listi, Crassulaceae ♪
- homúnkulus -a tudi -la m (ȗ) 1. po verovanju alkimistov umetno narejeno majhno bitje človeških oblik z nadnaravno močjo: poskušali so ustvariti homunkulusa v retorti 2. slabš. majhen, suh človek: homunkulus je pogledal izza pulta ♪
- hónati -am nedov. (ọ̑) strojn. gladko brusiti notranjost valjev pri motorjih z notranjim zgorevanjem ♪
- hónda -e ž (ọ̑) avtomobil, motorno kolo japonske tovarne Honda: voziti se s hondo ♪
- honorácior -óra in -órja m (á ọ̑) nav. mn., zastar. naslov vplivnega in navadno premožnega človeka kakega kraja: na zabavo so bili povabljeni vsi honoraciori ♪
- honorár -ja m (ā) 1. enkratno plačilo za umetniško ali znanstveno delo in za storitve ljudi svobodnih poklicev: dobiti, plačati honorar; pogajati se za honorar; visok honorar; honorar za članek / avtorski honorar; odvetniški, zdravniški honorar 2. plačilo za delo, navadno umsko, ki ni vezano na redno delovno razmerje: honorar za predavanja na večerni šoli ♪
- honorárec -rca m (ȃ) pog. honorarni sodelavec ali uslužbenec: honorarci predavajo na večerni šoli; honorarec v računovodstvu ♪
- honoráren -rna -o prid. (ȃ) ki ni vezan na redno delovno razmerje: honorarni sodelavec, uslužbenec / iskati honorarno zaposlitev / honorarna ura honorárno prisl.: popoldne dela honorarno ♪
- honoríranje -a s (ȋ) glagolnik od honorirati: dobro honoriranje prevodov ♪
- honorírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati honorar: honorirati članek; to delo dobro honorirajo honoríran -a -o: honoriran knjigovodja ♪
- hónved -a m (ọ̑) zgod. ogrski deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo: honved je štel precej pehotnih, huzarskih in artilerijskih polkov // pripadnik teh delov vojske: honvedi z naperjenimi puškami ♪
- hónvedski -a -o (ọ̑) pridevnik od honved: honvedski polk ♪
- hòp medm. (ȍ) 1. izraža spodbudo pri skoku: hop, reče in pes skoči čez palico // izraža skok: hop na konja; hop hop 2. izraža nagel prijem, ujetje: hop, prijatelj, te že imam ♪
8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901