Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (876-900)



  1.      avspícija  -e ž (í) nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj 2. redko pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami
  2.      avstralopítek  -a m () antr. pripadnik izumrlega rodu iz družine človečnjakov
  3.      avstrálski  -a -o prid. () nanašajoč se na Avstralce ali Avstralijo: avstralsko ozemlje / avstralska pšenica; avstralska volna
  4.      avstrijakánt  in avstrijakànt -ánta m (ā á; á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant
  5.      avstrijakántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avstrijakante ali avstrijakantstvo: bil je iz bogate avstrijakantske družine / avstrijakantska miselnost
  6.      avstrijakántstvo  -a s (ā) slabš. avstrijakantska miselnost: očitali so mu avstrijakantstvo
  7.      avstrijánski  -a -o prid. () zastar. avstrijski: avstrijanski denar; avstrijanska zemlja
  8.      avstríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrijski državni prvak; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh // nanašajoč se na staro Avstrijo: avstrijski cesar; avstrijska krona / avstrijski Slovani
  9.      avstríjstvo  -a s () državna in politična pripadnost k Avstriji ali Avstro-Ogrski: rad je poudarjal svoje avstrijstvo
  10.      avstríjščina  -e ž () redko avstrijska nemščina: govoriti avstrijščino
  11.      ávstro-  prvi del zvez () nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
  12.      avstro...  ali ávstro... prvi del zloženk () 1. nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrofil, avstrofob 2. nanašajoč se na staro Avstrijo: avstroslavist, avstroslavizem
  13.      avstrofíl  -a m () kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo
  14.      avstrofílski  -a -o prid. () nanašajoč se na avstrofile ali avstrofilstvo: bil je iz znane avstrofilske družine / avstrofilska politika
  15.      avstrofílstvo  -a s () avstrofilska miselnost: bil je znan po svojem avstrofilstvu
  16.      ávstromarksíst  -a m (-) pristaš avstromarksizma: stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja
  17.      ávstromarksístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija
  18.      ávstromarksízem  -zma m (-) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma
  19.      ávstroógrski  -a -o prid. (-ọ̄) nanašajoč se na Avstro-Ogrsko: razpad avstroogrske monarhije
  20.      ávstroslavíst  -a m (-) pristaš avstroslavizma: bil je prepričan avstroslavist
  21.      ávstroslavízem  -zma m (-) v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma
  22.      ávša  -e ž () ekspr. neumna, nespametna ženska: dekle je čisto navadna avša; ta avša mu je verjela; avša avšasta! govoriš kot kaka prismojena, stara avša / kot psovka ti prekleta avša! je zavpil nad njo
  23.      ávšast  -a -o prid. () ekspr. neumen, nespameten: ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo; kaj se pa meniš za to avšasto žensko / ne poslušaj tega avšastega govorjenja ávšasto prisl.: avšasto se obnašati
  24.      ávšica  -e ž () ljubk. manjšalnica od avša: nikar se ne boj, ti avšica ti!
  25.      avt  in out -a [át] m () šport. prostor za mejno črto igrišča: žoga je padla v avt; metanje iz avta / žarg. sodnik je zapiskal avt s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor

   751 776 801 826 851 876 901 926 951 976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA