Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (8.541-8.565)



  1.      hermelíka  -e ž (í) 1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike 2. liker iz te rastline: piti hermeliko
  2.      hermetízem  -zma m () publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi: poetski hermetizem; hermetizem umetniškega izraza
  3.      heroína  -e ž () 1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame 2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča
  4.      herój  -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej
  5.      herójinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od heroj: uporniška herojinja
  6.      herójstvo  -a s (ọ̑) 1. izreden pogum, junaštvo: herojstvo kmečkih upornikov 2. herojsko dejanje: brezštevilna herojstva partizanov
  7.      herostrátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava 2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti herostrátsko prisl.: herostratsko slavna knjiga
  8.      hêrtz  tudi hêrc -a [herc] m () fiz. enota za merjenje frekvence: nihanje s frekvenco dvajset tisoč hertzov [Hz]
  9.      hês  -a m, tudi neskl. () muz. za polton znižani ton h; ton b
  10.      hetêra  -e ž () pri starih Grkih lahkoživa, navadno izobražena ženska: lepa in duhovita hetera / imeti hetero
  11.      heteríja  -e ž () v Grčiji, v začetku 19. stoletja tajna politična organizacija za osvoboditev izpod turške nadoblasti: ustanavljali so heterije
  12.      heterízem  -zma m () lahkoživo življenje, prostitucija v stari Grčiji
  13.      hetero...  prvi del zloženk nanašajoč se na drugačen, različen: heterofonija, heteromorfen
  14.      heterodóksen  -sna -o prid. (ọ̑) rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta
  15.      heterodoksíja  -e ž () rel. nauk, različen od pravega cerkvenega nauka
  16.      heterofoníja  -e ž () muz. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo
  17.      heterogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen
  18.      heterogoníja  -e ž () zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh
  19.      heteropoláren  -rna -o prid. () 1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator 2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez
  20.      heterózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj
  21.      hevrístika  -e ž (í) filoz. nauk o metodah raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj
  22.      hibískus  -a tudi -íska m () bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus
  23.      hidránten  -tna -o () pridevnik od hidrant: hidrantni nastavek; hidrantna omarica
  24.      hidrát  -a m () kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata 2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata
  25.      hidrávličen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave 2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje 3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo ◊ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom hidrávlično prisl.: zavorni pritiski se prenašajo hidravlično

   8.416 8.441 8.466 8.491 8.516 8.541 8.566 8.591 8.616 8.641  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA