Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (8.476-8.500)



  1.      hehetánje  -a s () glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje
  2.      hehetáti se  -ám se in -éčem se nedov., ẹ́) smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal
  3.      hehetàv  -áva -o prid. ( á) ki se (rad) heheta: hehetav človek
  4.      hehetávec  -vca m () kdor se (rad) heheta
  5.      hehljáti se  -ám se nedov.) hahljati se: v dvorani so se hehljali
  6.      heinejevski  -a -o [hájn-] prid. () tak kot pri Heineju: heinejevska ironija
  7.      héj  in hèj medm. (ẹ̑; ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam? 2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje 3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec
  8.      héja  medm. (ẹ̑) 1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj! 2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj
  9.      héjo  medm. (ẹ̑) izraža opozorilo: hejo, pazi se / hejo hoj, se oglaša iz gozda
  10.      héjsa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: hejsa, proč z žalostjo
  11.      héjsasa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa
  12.      héjslovánski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na hejslovanstvo: hejslovanska budnica; bobneča hejslovanska gesla / hejslovansko navdušenje
  13.      héjslovánstvo  -a s (ẹ̑-) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo
  14.      hèk  medm. () posnema glas pri odkašljevanju
  15.      hekatómba  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev
  16.      heksa...  ali héksa... in heksa... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen
  17.      heksaéder  -dra m (ẹ́) geom. kocka
  18.      heksaédrski  -a -o (ẹ́) pridevnik od heksaeder: heksaedrska oblika
  19.      heksagonálen  -lna -o prid. () geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°
  20.      héksakord  in heksakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz., v srednjeveški glasbi diatonična lestvica šestih tonov
  21.      heksámeter  -tra m (á) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih
  22.      heksán  -a m () kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje šest atomov ogljika
  23.      heksóda  -e ž (ọ̑) elektr. elektronka s šestimi elektrodami
  24.      hékt  -a m (ẹ̑) pog. hektoliter: sod drži pet hektov; hekt vina
  25.      hektár  -a tudi -ja m () ploščinska mera, 100 a: ima deset hektarov [ha] zemlje / setev so opravili na štirih hektarih

   8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA