Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (8.466-8.490)



  1.      hegemón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik
  2.      hegemoníja  -e ž () vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem
  3.      hegemoníst  -a m () pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju
  4.      hegemonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hegemoniste ali hegemonizem: hegemonistične težnje / hegemonističen režim; hegemonistična politika
  5.      hegemonízem  -zma m () težnja po hegemoniji: velikodržavni hegemonizem
  6.      héglovec  -vca m (ẹ́) filoz. pristaš heglovstva
  7.      héglovski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na heglovce ali heglovstvo: izražati se v heglovskem jeziku / heglovski idealizem
  8.      héglovstvo  -a s (ẹ́) filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš heglovstva; bil je pod močnim vplivom heglovstva
  9.      hehé  in hehè medm. (ẹ̑; ) 1. posnema glas pri smejanju: spet bomo prosti, hehe 2. izraža posmeh: še kesal se boš, hehe
  10.      hehèt  -éta m ( ẹ́) smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati
  11.      hehetánje  -a s () glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje
  12.      hehetáti se  -ám se in -éčem se nedov., ẹ́) smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal
  13.      hehetàv  -áva -o prid. ( á) ki se (rad) heheta: hehetav človek
  14.      hehetávec  -vca m () kdor se (rad) heheta
  15.      hehljáti se  -ám se nedov.) hahljati se: v dvorani so se hehljali
  16.      heinejevski  -a -o [hájn-] prid. () tak kot pri Heineju: heinejevska ironija
  17.      héj  in hèj medm. (ẹ̑; ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam? 2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje 3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec
  18.      héja  medm. (ẹ̑) 1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj! 2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj
  19.      héjo  medm. (ẹ̑) izraža opozorilo: hejo, pazi se / hejo hoj, se oglaša iz gozda
  20.      héjsa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: hejsa, proč z žalostjo
  21.      héjsasa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa
  22.      héjslovánski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na hejslovanstvo: hejslovanska budnica; bobneča hejslovanska gesla / hejslovansko navdušenje
  23.      héjslovánstvo  -a s (ẹ̑-) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo
  24.      hèk  medm. () posnema glas pri odkašljevanju
  25.      hekatómba  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev

   8.341 8.366 8.391 8.416 8.441 8.466 8.491 8.516 8.541 8.566  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA