Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (8.426-8.450)


  1.      hávbica  -e ž (ȃ) voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic ♪
  2.      hávbičen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na havbico: havbična cev / havbična granata / havbična baterija ♪
  3.      hávelok  -a m (ȃ) nekdaj moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino: nositi, obleči si havelok; moški v haveloku ♪
  4.      havhàv  medm. (ȁ) posnema pasji glas; hovhov: pes je divje lajal na mimoidoče: havhav, havhav ♪
  5.      havstórij  -a m (ọ́) bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ ♪
  6.      hazárd  -a m (ȃ) igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard ♪
  7.      hazárden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev ♪
  8.      hazardêr  -ja m (ȇ) kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder ♪
  9.      hazardêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika ♪
  10.      hazardíranje  -a s (ȋ) glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki ♪
  11.      hazardírati  -am nedov. (ȋ) igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki ♪
  12.      hazardíst  -a m (ȋ) hazarder: strasten hazardist ♪
  13.      hazéna  -e ž (ẹ̑) šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno ♪
  14.      hazenášica  -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno ♪
  15.      hčérica  -e ž (ẹ̑) star. hčerkica: veliko je govoril o svoji hčerici ♪
  16.      hčérin  -a -o (ẹ̑) svojilni pridevnik od hči: hčerina obleka; hčerino trmoglavljenje ♪
  17.      hčerínji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na hčere: hčerinja ljubezen / zastar. hčerinji otrok hčerin ♦ biol. hčerinja celica hčerinska celica ♪
  18.      hčerínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hčere: hčerinska ljubezen, zvestoba ♦ biol. hčerinska celica vsaka od dveh celic, ki nastane z delitvijo materinske celice ♪
  19.      hčérka  -e ž (ẹ̑) zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka; rodila se jima je hčerka; mati je zelo navezana na svojo hčerko ♪
  20.      hčérkica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od hčerka: hčerkico je peljal na sprehod / hčerkica moja! ♪
  21.      hčí  hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
  22.      hé  in hè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte! 2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje 3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he ♪
  23.      hebáti  -ám [hǝb] nedov. (á ȃ) nar. zahodno suvati, drezati: ne hebaj me; živina se heba ♪
  24.      hebraístika  -e ž (í) veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko ♪
  25.      hebraízem  -zma m (ȋ) lingv. element hebrejščine v kakem drugem jeziku ♪

   8.301 8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA