Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (8.316-8.340)



  1.      grúčast  -a -o prid. (ú) podoben gruči: na nebu so bili gručasti oblaki / gručast kruh ♦ geogr. gručasta vas vas, pri kateri so hiše na kupu in razporejene brez reda
  2.      grúčav  -a -o prid. (ú) gručast: gručava snov
  3.      grúčiti se  -im se nedov.) ekspr., redko zbirati se, kopičiti se: na nebu so se gručili temni oblaki; okrog njega se radi gručijo otroci
  4.      grúda  -e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala ● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovinaagr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
  5.      grúdi  -i ž mn. () 1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi 2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud
  6.      grúditi  -im nedov.) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde grúditi se 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki
  7.      grúdje  -a s () nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje
  8.      grúliti  -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú) 1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal // ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil 2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil grulèč -éča -e: gruleči golobje
  9.      grùnt  grúnta m ( ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar
  10.      grúntar  -ja m () raba peša lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja
  11.      grúpa  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev // več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov 2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa ◊ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje
  12.      grupácija  -e ž (á) publ. 1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: pripadniki raznih družbenih grupacij; ekonomske, politične grupacije / najbolj živahne umetniške grupacije v deželi skupine // razvrstitev, razporeditev: parkovna grupacija dreves 2. grupiranje: grupacija političnih sil je bila s tem končana; različne okoliščine so vplivale na grupacijo južnoslovanskih plemen
  13.      grupáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na grupaštvo: frakcionaški in grupaški elementi v stranki / grupaški interesi
  14.      grúščnat  -a -o prid. () poln grušča: gruščnat svet; gruščnata pot; gruščnato pobočje; gruščnata tla / gruščnate plasti ki so iz grušča
  15.      gúba  -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držogeol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih
  16.      gubánica  -e ž (ā) gastr. primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa: speči gubanico
  17.      gubernátorica  -e ž () gubernatorjeva žena: goste je sprejemala gubernatorica
  18.      gubóvje  -a s (ọ̑) ekspr., redko več gub, gube: dekorativno gubovje njegovega oblačila
  19.      gugálka  -e [k in lk] ž () redko gugalnica: gugati se na gugalki
  20.      gugljáj  -a m () premik iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: ladja se ziblje v počasnih gugljajih
  21.      gugljáti se  -ám se nedov.) narahlo se gugati: na nemirnem morju so se gugljale jadrnice
  22.      gúgljav  -a -o prid. (ū) gugav, gugast: gugljava lestev
  23.      gúgniti  -em dov.) redko zagugati: gugniti zibelko
  24.      gúla  -e ž (ū) les. grčavo poleno, ki se ne da cepiti: hrastova gula
  25.      gulág  -a m () v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za zapornike, zlasti politične: poslati koga v gulag

   8.191 8.216 8.241 8.266 8.291 8.316 8.341 8.366 8.391 8.416  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA