Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

2 (7.701-7.725)


  1.      globokoúmje  -a s (ȗ) knjiž. lastnost globokoumnega človeka: odlikoval se je po modrosti in globokoumju / iron. nisem mogel več poslušati njegovega globokoumja / globokoumje besed ♪
  2.      globokoúmnost  -i ž (ú) knjiž. lastnost globokoumnega človeka: presenečala je njegova globokoumnost / globokoumnost razprave ♪
  3.      globokovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki globoko, močno veruje: globokoveren katoličan ♪
  4.      globokovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na globoko vodo: pri gradnji mostu so že opravili najzahtevnejša globokovodna dela ♪
  5.      globulín  -a m (ȋ) biol., kem. enostavna, v vodi netopna beljakovina, sestavina krvi, jajc, žita: albumini in globulini; raztapljanje globulinov v solnih raztopinah ♦ med. gama globulin ki odstranjuje iz krvi organizmu tuje beljakovine ♪
  6.      glóbus  -a m (ọ̑) krogla, ki v pomanjšanem merilu upodablja zemljo: vrteti globus; profesor je prinesel v razred velik globus / knjiž. veliko težkih vprašanj pretresa današnji globus človeštvo, ljudi ♪
  7.      glodáč  -a m (á) zool. vsak od štirih podaljšanih sekalcev pri glodavcih: veverica si je brusila glodače; dolgi glodači ♪
  8.      glodálo  -a s (á) obrt. rezilo na gravirnih in kopirnih strojih ♪
  9.      glódanje  tudi glôdanje tudi glodánje -a s (ọ́; ó; ȃ) glagolnik od glodati: pes se je naveličal glodanja kosti / večni nemir in glodanje v prsih ♪
  10.      glódati  -am tudi glójem, tudi glôdati -am nedov., glódaj glódajte tudi glóji glójite tudi glôdaj glôdajte tudi glodájte; tudi glodála (ọ́; ó) 1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost; miš gloda korenine; glodal je staro, suho skorjo kruha / v drevesu je glodal črv / voda gloda breg izpodjeda, odnaša; pren. glodala jo je skrivna bolezen; hišo je glodal zob časa 2. ekspr. povzročati neugoden, navadno duševni občutek: glodala sta ga dvom in obup; gloda ga zavest krivde; ljubosumnost ji gloda dušo; za prazen nič se gloda; kes ga je glodal kot črv; brezoseb. neprestano ji je glodalo v srcu / čutil je, kako mu lakota gloda po drobovju 3. ekspr. dalj časa, navadno slabo govoriti o čem: vsa soseska je vneto glodala ta dogodek / zlobni jeziki glodajo kar naprej glodajóč -a -e: glodajoč črv; glodajoča bolečina; glodajoča skrb ♪
  11.      glodàv  -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. ki gloda: glodava reka / glodava skrb ♪
  12.      glodávec  -vca m (ȃ) sesalec, ki ima štiri sekalce podaljšane: škodljivi glodavci ♪
  13.      glòg  in glóg glóga m (ȍ ọ́; ọ̑) trnat grm ali drevo z napiljenimi listi, belimi cveti in rdečimi koščičastimi plodovi: glog in dren že zorita; plodovi gloga ♪
  14.      glógov  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na glog: glogov grm; glogov les; glogova palica ♦ zool. glogov belin dnevni metulj z belimi krili, katerega gosenice objedajo liste sadnega drevja, Aporia crataegi ♪
  15.      glógovec  -vca m (ọ̄) redko glog ♪
  16.      glogovína  in glógovina -e ž (í; ọ̄) glogov les: glogovina in drenovina ♪
  17.      glógovje  -a s (ọ̄) glogovo grmovje: živa meja glogovja in jelševine ♪
  18.      glógovka  -e ž (ọ̄) redko palica iz glogovega lesa: s seboj je imel za palec debelo glogovko ♪
  19.      gloksínija  -e ž (í) vrtn. lončna rastlina z velikimi žametastimi, odprtimi zvončastimi cveti, Sinningia hybrida ♪
  20.      gloriéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. majhna odprta stavba na vrtu ali v parku: na vrhu vzpetine stoji glorieta; rokokojska glorieta ♪
  21.      glorificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. slaviti, poveličevati, povzdigovati: glorificiral je samo svetla čustva v človeku; glorificiral jih je kot edine nosilce naprednih idej ♪
  22.      glorifikácija  -e ž (á) knjiž. slavljenje, poveličevanje, povzdigovanje: osebe v filmu je prikazal brez glorifikacije; glorifikacija revolucije ♪
  23.      glôrija  in glórija -e ž (ó; ọ́) 1. svetniški sij, gloriola: zlata glorija mu obdaja glavo; pren., knjiž. nadel si je glorijo junaka // knjiž. sij, blišč, žar: vsa cerkev je bila v svetli gloriji; sonce obliva drevje z večerno glorijo; glorija sončnega zahoda 2. ekspr. slava, čast, priznanje: v vsej gloriji se je čutil nesrečnejšega kot prej; iron. to je pomenilo konec njegove glorije / pog. sprejeli so ga z veliko glorijo z velikimi slavnostmi, s poveličevanjem ◊ alp. mavričast sij ob človekovi senci na nizko ležeči megli; rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Gloria ♪
  24.      glorióla  tudi gloríola -e ž (ọ̑; ȋ) svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: gloriola mu obseva glavo; sij zlate gloriole; pren., knjiž. drži se ga gloriola največjega borca za pravico; obdan je bil z gloriolo dostojanstva ♪
  25.      glósa  -e ž (ọ̑) 1. krajše pojasnilo k tekstu; opomba, pripis: v latinskem tekstu so glose v domačem jeziku; glose v oklepajih / zakonik z glosami 2. kratek članek, ki navadno duhovito obravnava kaj aktualnega: objavlja kritične glose o knjižnih novostih; priložnostne glose; glosa o problemih likovne vzgoje; glose v dnevnem in revialnem tisku 3. lit. pesem iz štirih decim, katerih zadnje vrstice dajo zaključeno misel: pisati sonete in glose / Prešernova Glosa ♪

   7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA