Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
2 (7.466-7.490) 
- garáški -a -o prid. (á) izredno naporen, težek: garaško delo / garaško življenje // ki gara: garaški kmet garáško prisl.: garaško se zagristi v delo ♪
- gárbati -am nedov. (ȃ) pog., ekspr. močno tepsti: garbal ga je s palico po hrbtu ♪
- gárda -e ž (ȃ) 1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda 2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej ♦ zgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848 3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih
pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde ♪
- garderóba -e ž (ọ̑) 1. prostor za shranjevanje obleke, prtljage: oddati plašč v garderobo / kovček je dal v garderobo na postaji v shrambo za prtljago // prostor za preoblačenje; oblačilnica: zraven telovadnice so garderobe in prhe; igralska garderoba; garderoba kopališča 2. oblačila, ki jih kdo ima: ima bogato garderobo; dopolniti poletno garderobo; na potovanju je dežnik nepogrešljiv del osebne garderobe / študentje so si izposodili kostume za igro iz gledališke garderobe; pren., knjiž. metafore so vzete iz ekspresionistične garderobe ♪
- gardíst -a m (ȋ) vojak ali pripadnik garde: predsednika so ob prihodu pozdravili gardisti; gardisti v sijajnih uniformah / rdeči gardisti ♪
- gáre gár ž mn. (á ȃ) 1. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: vleči gare; na garah je pripeljal deteljo; branjevske gare // slabš. voz: v tistih garah se kar naprej prevaža 2. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: nametati seno v gare ♪
- gárice -ric ž mn. (á ȃ) 1. nar. vzhodno lojtrnice za manjši voz: sesti na garice 2. manjšalnica od gare: pomagal je porivati garice ♪
- gárjav tudi gárjev -a -o prid. (á) 1. ki ima garje: garjav človek; garjava mačka; nagnal ga je kot garjavega psa; beži od njega, ko da je garjav / kot psovka: ti garjavi pes; duša ti garjava 2. slabš., v zvezi garjava ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: ta fant je garjava ovca v razredu; ogibaj se te garjave ovce ♪
- gárjavec tudi gárjevec -vca m (á) 1. kdor ima garje: paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka molči, garjavec garjavi 2. slabš. kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: s tem garjavcem se menda ne boš družil ♪
- gárjavka tudi gárjevka -e ž (á) ženska, ki ima garje: garjavkam so se na daleč ognili / kot psovka izgini, ti potepinka, garjavka ♪
- garnitúra -e ž (ȗ) navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto: na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture; usnjena klubska garnitura; garnitura ključev za avto; garnitura spodnjega perila; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura pulover in jopica iz enake volne 2. publ. skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo: ostanki različnih vojaških in političnih garnitur; najmlajša garnitura igralcev; oblast je prevzela garnitura plačancev ◊ ptt naglavna govorilna garnitura kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti; tisk. črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa; žel. garnitura sestav vagonov, pripravljenih za odhod; potniška garnitura ♪
- gasílka -e ž (ȋ) članica gasilskega društva ♪
- gastaldíja -e ž (ȋ) zgod. upravna enota zemljiške posesti v oglejskem patriarhatu: tolminska gastaldija ♪
- gástričen -čna -o prid. (á) med. želodčen: gastrične bolečine ♪
- gastrítis -a m (ȋ) med. vnetje želodčne sluznice: kronični gastritis ♪
- gastronóm -a m (ọ̑) kdor se poklicno ukvarja z gastronomijo: vprašati za nasvet gastronoma / kosilo bi zadovoljilo tudi najbolj izbirčnega gastronoma sladokusca, gurmana ♪
- gastronomíja -e ž (ȋ) spretnost, znanje pripravljanja izbranih jedi: jedilni list vsebuje nove izkušnje sodobne gastronomije // nauk o tem ♪
- gastronómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gastronome ali gastronomijo: razvijati gastronomsko kulturo; gastronomska razstava kulinarična / gastronomski užitek ♪
- gastroskóp tudi gastroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) priprava za opazovanje notranjosti želodca ♪
- gastroskopíja -e ž (ȋ) med. opazovanje notranjosti želodca z gastroskopom ♪
- gástrula -e ž (ȃ) biol. čašici podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z dvojno plastjo celic: razvoj gastrule iz blastule ♪
- gáščerica -e ž (ā) kuščar: gaščerica je švignila iz trave; gibčna kakor gaščerica ♪
- gášper -ja m (á) redko majhna železna peč; gašperček: cunje, obešene nad gašperjem ♪
- gášperček 2 -čka m (á) šaljiva, burkasta figura v lutkovnem gledališču; pavliha: burke veselega gašperčka; kima z glavo kakor gašperček na nitki ♪
- gát -a m (ȃ) 1. publ. pristajalna obala, pomol: ladja je pristala ob novem gatu 2. redko majhen jez, majhna pregrada ♪
7.341 7.366 7.391 7.416 7.441 7.466 7.491 7.516 7.541 7.566